Jedro

Vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.

Pravnomočna sodba, s katero je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, nadomesti izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Oporočne dedinje F. D., F. Da. in F. A. same nosijo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in njeno vrednost ter okoliščino, da je zapustnica naredila pisno oporoko pred pričami, s katero je za dediče vsega svojega premoženja določila D., Da. in A. F., vsako do 1/3. Glede veljavnosti in pristnosti zapustničine oporoke je smiselno štelo, da zakoniti dediči priznavajo veljavnost oporoke s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2612/2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4599/2008. Na podlagi navedenih ugotovitev je kot oporočne dedinje zapuščine razglasilo D., Da. in A. F., vsako do 1/3. Proti navedenemu sklepu o dedovanju so se pritožili zakoniti dediči in uveljavljali bistvene kršitve določb postopka ter predlagali, da sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sklep o dedovanju prekliče, sicer pa naj pritožbo pošlje Višjemu sodišču v Ljubljani, ki naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi pojasnjujejo, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo sklepa o dedovanju do odločitve o njihovi reviziji, katero so vložili proti sodbama, izdanima v pravdnem postopku. Določba zakona, da se zapuščinski postopek prekine do pravnomočnosti odločitve o spornih dejstvih, je po mnenju pritožnikov potrebno smiselno razlagati, da prekinitev velja do dokončnosti sodnega postopka. Nadalje pojasnjujejo, da zakoniti dediči niso dali izjave o veljavnosti zapustničine oporoke. To je bilo sicer le formalno ugotovljeno v sodnem postopku ob obravnavi veljavnosti preklica oporoke, vsebinsko pa veljavnost oporoke ni bila obravnavana. To pa še ne pomeni, da so zakoniti dediči oporoko z dne 24.2.1989 priznali kot pristno in pravno veljavno.

Oporočne dedinje so v odgovoru na pritožbo predlagale zavrnitev pritožbe, saj menijo, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni. Zahtevale so povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti ugotovilo, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti ni sklep obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v smislu določbe 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP in 163 ZD. Odločitev je po presoji pritožbenega sodišča pravilna tudi po materialnem pravu.

V obravnavani zapuščinski zadevi je zapuščinsko sodišče zaradi spora med zakonitimi in oporočnimi dediči o tem, ali je zapustničina izjava o preklicu oporoke veljavna ali ne, v skladu z določbo 210. člena ZD prekinilo zapuščinsko obravnavo in oporočne dedinje napotilo na vložitev tožbe zoper zakonite dediče zaradi ugotovitve neveljavnosti preklica oporoke in na ugotovitev veljavnosti oporoke, ki jo je v obliki oporoke pred pričami zapustnica naredila 24.2.1989. Oporočni dedinji sta tožbo vložili, kar pomeni, da ob upoštevanju določbe 3. odstavka 213. člena ZD prekinitev zapuščinskega postopka traja, dokler pravda ni pravnomočno končana. To se je zgodilo 14.1.2009, ko je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbi in potrdilo sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2612/2007-I, s katero je navedeno sodišče ugotovilo, da je preklic oporoke neveljaven in zato brez pravnega učinka, oporoka zapustnice pa je veljavna, kar so zakoniti dediči dolžni priznati. Glede na navedeno pa je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je po pravnomočnosti odločitve, s katero je bilo odločeno o spornem vprašanju med oporočnimi in zakonitimi dediči, nadaljevalo zapuščinski postopek. Okoliščina, da so zakoniti dediči zoper odločitvi vložili revizijo, na odločitev ne more vplivati, saj vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev zapuščinskega postopka niti po določbah ZD niti ob subsidiarni uporabi ZPP v določbah 205. ali 206. člena ZPP. Če bodo pritožniki z revizijo uspeli, bodo lahko uveljavljali svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD.

Kot je bilo že navedeno, je v skladu z napotitvenim sklepom tožbeni zahtevek oporočnih dedinj obsegal ne le ugotovitev neveljavnosti preklica oporoke, pač pa tudi ugotovitev veljavnosti oporoke. V teku pravde toženci niso podali nobenega ugovora o tem, da bi bila oporoka neveljavna, kar bi glede na postavljeni zahtevek morali storiti, če bi menili, da obstaja kakšen razlog za njeno neveljavnost. Toženci zahtevku, da je oporoka veljavna, niso nasprotovali, kar bi glede na določbi 60. in 76. člena ZD morali storiti, saj oporoka ni neveljavna sama po sebi, pač pa je treba neveljavnost uveljavljati in zahtevati, da se oporoka razveljavi. To pa lahko zahteva tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi, saj bi zaradi neveljavnosti oporoke prišel do kakšne koristi. Glede na navedeno pa je neutemeljen očitek pritožnikov, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ker pritožnikom ni dalo možnost, da se o veljavnosti oporoke izjavijo. Odločitev o tem, da je zapustničina oporoka veljavna, je bila namreč sprejeta v pravdnem postopku, v katerem pritožniki takšnemu zahtevku sploh niso nasprotovali. Sodišče je na pravnomočnost odločitve pravdnega sodišča vezano, saj pravnomočna postane odločitev iz izreka, zato ugovor pritožnikov, da veljavnost oporoke ni bila vsebinsko obravnavana, ni upošteven. Odločitev iz pravnomočne sodbe o veljavnosti oporoke pa je nadomestila izjavo zakonitih dedičev o njeni veljavnosti.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Po določbi 1. odstavka 174. člena ZD v zapuščinskem postopku vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Ob upoštevanju navedene zakonske določbe oporočne dedinje same nosijo stroške, ki so jim nastali zaradi vložitve odgovora na pritožbo. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD.