Jedro

Podlaga za evidentiranje posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku je zapisnik, iz katerega mora izhajati soglasje vseh prizadetih lastnikov parcel, in če tega soglasja ni, se postopek ustavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.5.2001. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Območne geodetske uprave Kranj z dne 13.11.2000, s katero je prvostopni organ ustavil postopek ugotavljanja posestne meje v mejnem ugotovitvenem postopku med parcelama št. 25 in 26 k.o... Na tožnikov predlog se je začel mejni ugotovitveni postopek med navedenima parcelama, vendar pa se zaradi nesoglasja med lastniki parcel ni ugotovil potek posestne meje. Med strankama ni sporno, da sosed C.C. zapisnika ni želel podpisati. Ker soglasja ni bilo, je prvostopni organ postopek ustavil in poučil tožnika, da lahko začne pri sodišču sodni postopek za ugotovitev meje.

Sodišče prve stopnje je sledilo odločitvi tožene stranke in se sklicevalo na njene razloge in dodalo, da se v mejnem ugotovitvenem postopku ugotovi posestna meja le s soglasjem vseh navzočih lastnikov. Ugotovitveni zapisnik je na podlagi določbe 3. odstavka 14. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat) podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Kot je razvidno iz ugotovitvenega zapisnika z dne 11.6.1997 glede meje med parcelama št. 25 in parcelo št. 26 k.o... med prizadetimi lastniki ni bilo doseženo soglasje.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi, njegovi tožbi pa ugodi. Navaja, da je na podlagi podatkov na katastru v Kranju in zemljiški knjigi ugotovil, da so se na njegovem zemljišču zgodile geodetske napake tako, da je oškodovan za več kot 150 m2 zemljišča. Želel je revizijo geodetskih postopkov in je bil zato napoten na mejni ugotovitveni postopek. Meritev pa je bila omogočena le z enimi sosedi, medtem ko z ostalimi lastniki sosednjih parcel meritvi nista bili izvršeni, zaradi odsotnosti lastnikov. Prejel je le račun, ki pa ga je zavrnil. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje in pred njim že obeh upravnih organov, da se mejni ugotovitveni postopek za vzpostavitev posestne meje lahko izvede po določbah ZZKat le s soglasjem vseh prizadetih lastnikov parcel, med katerimi se ta meja določi. Kot izhaja iz upravnih spisov, kar med strankami niti ni sporno, mejni ugotovitveni postopek v obravnavani zadevi ni bil izveden in posestna meja ni bila določena, ker se s postopkom, ki ga je začel tožnik, niso strinjali vsi prizadeti lastniki parcel. Prvostopni organ je zaradi navedenega tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno ustavil postopek, saj je v skladu z določbo 3. odstavka 14. člena ZZKat podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru ugotovitveni zapisnik, ki vsebuje tudi soglasje mejašev glede poteka posestne meje, ki pa ga v obravnavanem primeru nesporno ni bilo. Zato tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo, saj ne obstojijo uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.