Jedro

Ker sta sodišči ugotovili, da škoda ni dokazana, zavrnitev tožbenega zahtevka in zavrnitev tožnikove pritožbe ne moreta predstavljati zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 154. člena ZOR, saj je pri odškodninski obveznosti treba ugotoviti obstoj vseh štirih kumulativno zahtevanih pogojev, med katerimi je tudi nastanek škode in njena višina.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 4.000 SIT dnevne izgube na zaslužku za čas od 18.3.1993 do 31.12.1999 v skupnem znesku 7.544.000 SIT s pp, ker je ocenilo, da je tožnik podal veljavno izjavo o izstopu iz društva, zaradi česar kasneje izrečeni suspenz iz društva ni pravno pomemben, in ker tudi ni dokazal zatrjevane škode.

Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, tožnikovo pritožbo pa je zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da tožnikove ustne izjave ni mogoče šteti za veljaven izstop iz društva, da pa tožnik glede zatrjevane dnevne izgube zaslužka ni uveljavljal niti ustreznih trditev, pa tudi škoda ni dokazana.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija graja razloge pritožbenega sodišča o pravilni ugotovitvi prvega sodišča, da tožniku ni uspelo dokazati višine škode oziroma razlike med zaslužkom pred in po izrečenem suspenzu članstva pri toženki. Pri tem sodišče ni upoštevalo dokumenta, ki ga je predložila sama toženka in iz katerega izhaja povprečno število voženj posameznega člana društva, nadalje dejstva, da tožnik po izrečenem suspenzu ni mogel opravljati voženj preko toženkine radijske postaje, in dejstva, da je toženka obstoj škode posredno priznala z dokaznim predlogom, naj jo izračuna izvedenec finančne stroke. Zato ima sodba pomanjkljivosti, saj njen izrek nasprotuje njenim razlogom ter vsebini listin, pa tudi sodbeni razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka nasprotujejo vsebini listin in izjavam ter izpovedbam strank v postopku. Zmotno je uporabljen prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), saj je nesporno, da je toženka s svojimi odločitvami tožniku povzročila škodo in celo predlagala izvedenca.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni utemeljena.

Pravilni so razlogi pritožbenega sodišča, da bi moral tožnik ob zatrjevanem neutemeljenem suspenzu iz članstva pri toženki glede samega obstoja škode in njene višine najprej postaviti ustrezne trditve, nato pa o teh trditvah ponuditi ustrezne dokaze. Tožnik sam je ob zaslišanju kot stranka izpovedal, da je bil po izrečenem suspezu z dne 15.3.1993 prisiljen, da se ukvarja s taksi vožnjami in da je to delo opravljal kot samostojni podjetnik vse do leta 1999. Tako izpoved je potrdil tudi z navedbami v pritožbi pod točko 3. Zato so pravilni razlogi pritožbenega sodišča, da bi bil upravičen le do razlike med zaslužkom, ki ga je dosegal pred izrečenim suspezom, in zaslužkom, ki ga je dosegal kasneje in ki naj bi bil manjši, ker zaradi izrečenega suspeza ni mogel uporabljati toženkine radijske postaje. Tožnik te okoliščine ni upošteval, pač pa je uveljavljal celoten dnevni zaslužek pred izrečenim suspenzom in njegovo višino dokazoval le s pavšalnimi trditvami in svojo oceno brez ustreznih dokaznih predlogov. Razlogov pritožbenega sodišča o nepravilnih tožnikovih trditvah glede same škode tožnik v reviziji niti ne izpodbija.

Zmotna je revizijska trditev, da je toženka posredno priznavala obstoj škode, ko je predlagala izvedenca iz finančne stroke. Ta dokazni predlog je toženka ponudila v pripravljalnem spisu z dne 23.3.1994 glede trditev pod točko 2, iz teh trditev pa jasno izhaja, da je šlo le za podrejeno ponujen dokazni predlog, saj je toženka zatrjevala predvsem, da tožniku ni nastala nikakršna škoda. Poleg tega je dokazno breme glede samega obstoja škode in njene višine na tožnikovi strani, kar jasno izhaja iz prvega odstavka 154. člena ZOR. Že sodišče druge stopnje je pravilno poudarilo, da je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na sporočilo toženke o številu prevzetih voženj v obdobju od januarja do srede marca 1993, saj iz toženkinega dopisa na redni številki 12 spisa jasno izhaja, da so v prevzetih vožnjah upoštevane tudi stornirane vožnje. Zato ta dopis nima zadostne dokazne vrednosti. Tožnikovo revizijsko sklicevanje na listino o povprečnem številu voženj posameznega člana se lahko nanaša samo na to listino in je zato neutemeljeno.

Ali je zaradi izrečenega suspenza tožniku sploh nastala škoda v dnevnem zaslužku in kakšna je višina te škode, je vprašanje dejanske narave. Ker po izrecni določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tožnik ne more izpodbijati ugotovitve obeh sodišč, da mu škode in njene višine ni uspelo dokazati. Prav to pa skuša nedovoljeno doseči ne samo z grajo takega dokaznega zaključka, pač pa tudi z neutemeljenimi in pavšalnimi očitki o procesnih kršitvah iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z zatrjevanim nasprotjem med izrekom sodbe, njenimi razlogi, listinami v spisu in izpovedbami strank.

Ker sta sodišči ugotovili, da škoda ni dokazana, zavrnitev tožbenega zahtevka in zavrnitev tožnikove pritožbe ne moreta predstavljati zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 154. člena ZOR, saj je pri odškodninski obveznosti treba ugotoviti obstoj vseh štirih kumulativno zahtevanih pogojev, med katerimi je tudi nastanek škode in njena višina.

Po vsem obrazloženem je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi njegove priglašene revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).