Jedro

Tožnik je v upravnem postopku dal pooblastilo za zastopanje. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu, vročitev pa se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 ZUP. Ker je torej tožnik za zastopanje v postopku pred toženko pooblastil odvetniško družbo, ki ji sklep o podaljšanju postopka ni bil vročen, je bila vročitev navedenega sklepa nepravilno opravljena, kar je v okoliščinah konkretnega primera vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.

Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko bi toženka na podlagi drugega odstavka 435. člena ZZavar-1 morala razpisati ustno obravnavo. Toženka namreč ni sama pridobivala dokazov o relevantnih dejstvih, ampak se je v celoti oprla na listinsko dokumentacijo, ki ji jo je posredovala Zavarovalnica A., d. d., pri čemer se pisne izjave zavarovancev v bistvenem razlikujejo od tožnikovih trditev, ki jih je dal v postopku.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Agencije za zavarovalni nadzor št. 40109-11/2023-8 z dne 22. 11. 2023 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da je pri tožniku podan razlog iz 9. točke osmega odstavka 561. člena Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1) za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ker je tožnik pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja kot zavarovalni zastopnik huje kršil dobre poslovne običaje v odnosu do zavarovancev, in sicer je v času od junija 2022 do avgusta 2022 ponaredil podpise enajstih strank na zavarovalni dokumentaciji (skupno na 51 listinah, tj. na obrazcih "prijava finančne spremembe", "zahtevek za izključitev dodatnih zavarovanj" in na ponudbah za sklenitev življenjskega zavarovanja, skupaj s prilogami) Zavarovalnice A., d. d., in to dokumentacijo uporabil kot pravo, kar je v nasprotju z notranjimi internimi pravili Zavarovalnice A., d. d., in dobrimi poslovnimi običaji pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja (1. točka izreka). Zaradi navedenih ravnanj se tožniku odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ki ga je pridobil z odločbo toženke št. 40110/144/2015-2 z dne 25. 8. 2015 (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločeno o javni objavi informacij o izrečenem ukrepu nadzora, v 4. točki pa o nadomestilu v višini 294,00 EUR, ki ga je dolžan plačati tožnik.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Zavarovalnica A., d. d., toženki poslala predlog, v katerem je navedeno, da je tožnik v letu 2022 z namenom pridobitve provizije iz naslova novo sklenjenih polic življenjskega zavarovanja ponaredil podpise na 51 listinah 11 zavarovancev in te listine uporabil kot prave. V enem od primerov je stranko najprej z lažnimi navedbami prepričal v podpis zavarovalne police, ki je stranka ni zahtevala, in na ta način pridobil vzorec njenega podpisa in podpisa partnerja ter na podlagi teh podpisov ponaredil podpise na prijavi finančne spremembe pri zavarovalni polici in ponudbi za sklenitev življenjskega zavarovanja za primer smrti. Iz naslova novo sklenjenih zavarovalnih polic je Zavarovalnica A., d. d., tožniku izplačala provizijo v višini 8.606,56 EUR. Predlogu je Zavarovalnica A., d. d., priložila izjave zavarovancev B. B., njegovega sina C. C., D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H., I. I. in J. J.

3.Toženka je v postopku ugotovila, da so vsi navedeni zavarovanci navedli podobno sporno prakso tožnika pri opravljanju zavarovalnih poslov, in sicer jih je tožnik kontaktiral pod pretvezo, da so se spremenili splošni pogoji oziroma da ima zavarovalnica boljše produkte, vse z namenom prekinitve stare zavarovalne police in sklenitve nove ter s tem pridobitve neupravičene dodatne provizije iz tega naslova. Tožnik je v izjasnitvi za posamezne zavarovance pojasnil, da so ga ti kontaktirali sami, druge je kontaktiral on sam. Toženka njegovim navedbam ni sledila, kar je obrazloženo na 7. do 10. strani izpodbijane odločbe. Toženka tudi ni sledila tožnikovim pojasnilom, da so bile novo sklenjene zavarovalne police ugodnejše za zavarovance, saj se v izpodbijani odločbi ugotavlja, da so bile posamezne mesečne premije za novo zavarovalno polico višje (10. stran izpodbijane odločbe).

4.Opisano ravnanje je po odločitvi toženke v nasprotju z načelom zaupanja in zaščite pravic stranke (točka 2.2. Zavarovalnega kodeksa), tožnik pa je tudi kršil skrbnost profesionalnega udeleženca pri sklepanju zavarovalnih poslov (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in načelo prepovedi povzročanja škode stranki (10. člen OZ). Pri ponarejanju dokumentov gre za posebno nemoralna in zavržna ravnanja, ki imajo tudi znake kaznivega dejanja in kot taka predstavljajo kršitev dobrih poslovnih običajev in Zavarovalnega kodeksa (točke 2.2., 3.2. in 3.4.), za kar je v zakonu predpisan ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja.

5.Tožnik v tožbi nasprotuje glavnemu očitku iz izpodbijane odločbe, tj. ugotovitvi, da je ponaredil podpise. Uveljavlja tudi več kršitev določb postopka, in sicer kršitev pravice do izjave in pravice do kontradiktornega in neposredno izvedenega dokaznega postopka. Toženka mu je 12. 7. 2023 vročila odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, v katerem je določila rok 15 dni za izjasnitev. V tem roku je podal predlog za podaljšanje roka za izjasnitev, saj je bil določen rok prekratek. Toženka je namreč odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja priložila zelo obsežno dokumentacijo, ki je obsegala več kot 100 strani. Ne tožnik ne pooblaščena odvetniška družba o podaljšanju roka nista bila obveščena, ampak je 22. 11. 2023 tožnik prejel le izpodbijano odločbo. Pravico do izjave je tako le delno izkoristil, kolikor se je lahko izjavil v 15 dneh.

6.Toženka je po tožnikovem mnenju kršila tudi načelo kontradiktornosti postopka in načelo neposrednosti. Svojo odločitev je oprla na izjave prič - zavarovancev, katerih podpisi naj bi bili ponarejeni. Tožnik je v svoji delni izjasnitvi prerekal resničnost vsebine podanih pisnih izjav, zaradi česar bi morala toženka razpisati ustno obravnavo in na njej zaslišati predlagane priče. Kršitev določb postopka je podana tudi iz razloga, ker se toženka ni opredelila do vseh bistvenih navedb, ki jih je tožnik podal v postopku. Edini objektiven dokaz, s katerim bi se lahko zanesljivo ugotovilo, ali so bili podpisi ponarejeni ali ne, bi bila postavitev izvedenca za preiskavo rokopisov, kar je tožnik predlagal, enako kot je predlagal zaslišanje prič. Toženka teh dokaznih predlogov ni obrazloženo zavrnila. Sodišču zato predlaga, naj samo izvede predlagane dokaze, nato pa odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi vračilo stroškov postopka.

7.Toženka v odgovoru na tožbo povzema potek postopka in ponovi nosilne razloge iz izpodbijane odločbe. Po njenem mnenju zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka niso podane, saj je tožnikovi prošnji za podaljšanje roka ugodila in rok za podajo izjave glede odločbe o začetku postopka za odvzem dovoljenja podaljšala za 60 dni, skupaj torej 75 dni. Tožnik je torej imel možnost izjasnitve, ki pa je ni izkoristil, podal je le delno izjavo skupaj s prošnjo za podaljšanje roka z dne 25. 7. 2023, na kar je toženka odgovorila. Izpodbijana odločba temelji na pisnih izjavah prič, ki jih ni sprejela toženka sama, ampak Zavarovalnica A., d. d. Toženka ob tem meni, da zaslišanje prič ne bi bilo smiselno, ker to ne bi prispevalo k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja, kot ga je bilo mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

K I. točki izreka

8.Tožba je utemeljena.

9.Toženka na podlagi prvega odstavka 563. člena ZZavar-1 opravlja nadzor nad zavarovalnimi zastopniki oziroma posredniki in zavarovalnimi zastopniškimi oziroma posredniškimi družbami. Na podlagi drugega odstavka istega člena se za nadzor nad zavarovalnimi zastopniki in zavarovalnimi posredniki smiselno uporabljajo določbe ZZavar-1, ki veljajo za nadzor nad zavarovalnicami. V osmem odstavku 561. člena ZZavar-1 so taksativno navedeni primeri, v katerih agencija odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja. Toženka med drugim odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja tudi v primeru 9. točke osmega odstavka 561. člena ZZavar-1 (kot je bilo v konkretnem primeru), če zavarovalni zastopnik ali zavarovalni posrednik huje krši dobre poslovne običaje pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja.

10.Predmetni postopek je v skladu z ZZavar-1 potekal dvofazno. V prvi fazi je toženka odločila, da se zoper tožnika uvede postopek, ker je iz razpoložljivih podatkov oziroma iz predloga Zavarovalnice A., d. d., z dne 6. 4. 2023 izhajal utemeljen sum kršitev določb ZZavar-1, ki predstavljajo razlog za odvzem dovoljenja (prvi odstavek 468. člen ZZavar-1). Toženka je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja št. 40109-11/2023-2 z dne 2. 6. 2023. V skladu s četrtim odstavkom 468. člena ZZavar-1 je tožniku v njej določila rok 15 dni, v katerem se lahko izjavi o razlogih za začetek postopka in predloži dokaze. Tožnik je 25. 7. 2023, tj. pred iztekom določenega roka, po pooblaščenki podal delno izjasnitev in predlog za podaljšanje roka. O tem predlogu je toženka odločila s sklepom št. 40109-11/2023-7 z dne 27. 7. 2023 in rok podaljšala za 60 dni. Navedeni sklep je bil po podatkih upravnega spisa 1. 8. 2023 osebno vročen tožniku (v upravnem spisu se nahaja vročilnica z lastnoročnim podpisom), pooblaščenki pa ni bil vročen.

11.V delni izjasnitvi z dne 21. 7. 2023 je tožnik enako kot v tožbi zanikal, da bi ponaredil podpise poimensko navedenih zavarovancev. Toženki je med drugim predlagal razpis ustne obravnave, na kateri naj zasliši njega samega in priče (zavarovance D. D., K. K., E. E., F. F., B. B., C. C., G. G. H. H., I. I., J. J. in L. L.) ter pridobi mnenje izvedenca za pisave (grafologa).

12.Tožnik glede tako vodenega postopka v tožbi uveljavlja kršitve določb postopka, med drugim (ne)možnost sodelovanja v postopku, (ne)izvedbo ustne obravnave in zaslišanja prič oziroma neopredelitev organa do podanih dokaznih predlogov. Po presoji sodišča so navedeni ugovori utemeljeni.

13.Kot prvo je med strankama sporno, ali je bil sklep o podaljšanju roka za izjasnitev tožniku pravilno vročen. Odgovor na to vprašanje je relevanten z vidika posega v pravico do izjave oziroma obrambe v upravnem postopku iz prvega in tretjega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) oziroma iz prvega odstavka 138. člena ZUP, ki se v obravnavanem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 427. člena ZZavar-1. Tožnik je namreč v upravnem postopku 18. 7. 2023 dal pooblastilo za zastopanje. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vroča njemu (prvi odstavek 88. člena ZUP), vročitev pa se opravi tako, kot je predpisano v členih 83 do 87 ZUP. Ker je torej tožnik za zastopanje v postopku pred toženko pooblastil odvetniško družbo, ki ji sklep o podaljšanju postopka ni bil vročen, je bila vročitev navedenega sklepa nepravilno opravljena, kar je v okoliščinah konkretnega primera vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik se namreč zaradi navedene napake pri vročanju ni imel možnosti izjaviti glede vseh okoliščin oziroma očitkov, ki izhajajo iz obsežne listinske dokumentacije, na kateri temelji odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

14.Podana je tudi kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker izpodbijana odločba nima razlogov o tem, zakaj niso bili sprejeti tožnikovi dokazni predlogi, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ki je bil tožniku izrečen z izpodbijano odločbo, temelji na listinah, navedenih na 2. strani, ki jih je toženki posredovala Zavarovalnica A., d. d., to je predlog zavarovalnice z dne 4. 4. 2023 s prilogami, med katerimi so tudi zapisnik razgovora med Zavarovalnico A., d. d., in tožnikom z dne 2. 12. 2022 in 14. 12. 2022 ter pisne izjave zavarovancev. Te pisne izjave, ki jih je pridobila zavarovalnica sama in ne toženka v postopku nadzora, se po vsebini razlikujejo od tožnikovih navedb glede bistvenega očitka, ki ga toženka naslavlja nanj, tj. ponareditve podpisov zavarovancev. Zato je tožnik predlagal izvedbo več dokazov, s katerimi je želel izpodbiti navedeno ugotovitev toženke. Slednja je v izpodbijani odločbi sicer pojasnila, zakaj ne sledi tožnikovi verziji dogodkov (torej da ni ponaredil podpisov, ampak je zavarovancem zgolj pojasnil spremembe pri Zavarovalnici A., d. d., zavarovanci pa so sami podpisali vso dokumentacijo), vendar se pri tem ni opredelila do podanih dokaznih predlogov, torej niti ni dokazov izvedla niti jih ni obrazloženo zavrnila, na kar utemeljeno opozarja tožnik. Razloge za neizvedbo pravočasno predlaganih dokazov je podala šele v odgovoru na tožbo, s čimer ne more sanirati nezakonitosti izpodbijane odločbe saj v odgovoru na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov izpodbijanega akta.

Pri tem pa je tudi izhajala iz vnaprejšnje dokazne ocene predlaganih dokazov, kar je v nasprotju z načeli poštenega postopka,

vključno z načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP).

15.Po presoji sodišča tako voden dokazni postopek tudi ni skladen z določbami ZZavar-1, na katere se sklicujte toženka v odgovoru na tožbo. ZZavar-1 v prvem odstavku 435. člena določa, da v postopku odločanja agencija odloča brez naroka. Vendar toženka spregleda, da to pravilo ni brez izjeme, saj je v drugem odstavku istega člena zakona določeno, da agencija lahko razpiše ustno obravnavo, 1. če je treba za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev zaslišati stranko, priče ali izvedence; 2. če sta v postopku udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi; 3. v drugih primerih, če presodi, da je to koristno za razjasnitev zadeve.

16.Po presoji sodišča gre v obravnavani zadevi prav za tak primer, ko bi toženka na podlagi drugega odstavka 435. člena ZZavar-1 morala razpisati ustno obravnavo. Toženka namreč ni sama pridobivala dokazov o relevantnih dejstvih, ampak se je v celoti oprla na listinsko dokumentacijo, ki ji jo je posredovala Zavarovalnica A., d. d., pri čemer se, kot že omenjeno, pisne izjave zavarovancev v bistvenem razlikujejo od tožnikovih trditev, ki jih je dal v postopku. Da bi ovrgel dejstva iz navedenih izjav, je tožnik v delni izjasnitvi podal dokazne predloge, ki bi lahko, če bi z njimi uspel, prispevali k drugače ugotovljenemu dejanskemu stanju. Glede na navedeno je po presoji sodišča izpolnjen zakonski dejanski stan iz 1. točke drugega odstavka 435. člena ZZavar-1.

17.Glede na ugotovljene kršitve določb postopka je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Ker je odločbo odpravilo iz že iz procesnih razlogov, se ni opredeljevalo do ostalih tožbenih ugovorov, predvsem glede napačno ugotovljenega dejanskega stanja, saj bo morala toženka v ponovljenem postopku ustrezno dopolniti dokazni postopek v skladu z napotki sodišča iz te sodbe in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja ponovno odločiti v zadevi.

18.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

19.Glede na uspeh s tožbo je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu v zvezi s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povišani za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

20.Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

1Tako ustaljena sodna praksa, glej npr. sodbo in sklep Upravnega sodišča I U 827/2017-29 z dne 6. 5. 2022.

2Več o prepovedi vnaprejšnje dokazne ocene v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča, glej npr. sklep X Ips 31/2022 z dne 22. 5. 2024. Glej tudi sodbi Upravnega sodišča I U 175/2020-29 z dne 13. 4. 2023 in II U 434/2019-15 z dne 21. 9. 2022.

3Po načelu proste presoje dokazov o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zavarovalništvu (2015) - ZZavar-1 - člen 435, 435/2, 561, 561/8, 561/8-9 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.