Up-28/94

4/4-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. T. P. iz C., ZDA na seji dne 4/4-1995

s k l e n i l :

Ustavna pritožba A. A. T. P. zoper odločbo Ministrstva za gospodarske dejavnosti št. 464-00/070-93/P-tn z dne 16/2-1994 v zvezi s sklepom Sekretariata za gospodarstvo občine Ljubljana - Center št. 301-19/93-06//BUM z dne 7/5-1993 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pritožnik je dne 30/4-1994 vložil ustavno pritožbo, v kateri navaja, da je pri Sekretariatu za gospodarstvo, občine Ljubljana - Center na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij vložil predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje svojega zahtevka za denacionalizacijo. Predlagal je, da naj bi se zavezancu podjetju N.-E. konfekcija prepovedalo razpolaganje z nepremičnino, to je s stavbo na Č. št. 7-9 v L., ki je bila vzeta njegovemu očetu in stricem. Upravni organ prve stopnje je njegov predlog za izdajo začasne odredbe zavrnil z obrazložitvijo, da ni izkazana dejanska in pravna podlaga za izdajo začasne odredbe, ker predlagatelj ni predložil potrdila o slovenskem oziroma jugoslovanskem državljanstvu za svoja prednika, to je očeta P. P. in strica F. P. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je zavrnilo njegovo pritožbo kot neutemeljeno z odločbo, zoper katero vlaga ustavno pritožbo in predlaga, da Ustavno sodišče o njej odloči na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Zoper navedeno odločbo je namreč sprožil tudi upravni spor s tožbo dne 30/3-1994. Pritožnik še navaja, da je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovljeno, da njegova prednika nista bila vpisana v evidence o državljanstvu in se tako ne štejeta za jugoslovanska državljana, vendar zadeva še ni pravnomočna, saj je tudi zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 6/4-1994 vložil tožbo na Vrhovno sodišče.

Pritožnik meni, da ima odrekanje državljanstva njegovim prednikom zanj nepopravljive posledice. Odločba, zoper katero vlaga ustavno pritožbo, temelji na odločitvi o državljanstvu in ima za posledico, da se zavezanec po določbah Zakona o lastninskem preoblikovanju lahko prosto lastnini in je pritožniku vzeta možnost, da uveljavi vrnitev odvzetega premoženja v naravi. Meni, da je z odločbo o zavrnitvi izdaje začasne odredbe, ki se opira po njegovem mnenju na ustavno sporne temelje, v neenakopravnem položaju z drugimi denacionalizacijskimi upravičenci. Pripominja, da je pri tem sodišču vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti določb Zakona o denacionalizaciji. Predlaga, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in izjemoma odloča o njej še pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, ter da na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

Podrejeno pa predlaga tudi, da Ustavno sodišče zadrži izvajanje 15. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij v vseh primerih, ko se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi ugotovitve o državljanstvu v posebnem ugotovitvenem postopku po Zakonu o denacionalizaciji.

B.

Ustava Republike Slovenije v 6. alinei prvega odstavka 160. člena določa, da Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, v tretjem odstavku pa postavlja pravilo, da je pred uporabo ustavne pritožbe (razen če zakon ne določa drugače), potrebno izčrpati pravna sredstva. Na podlagi navedenega ustavnega pooblastila je Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v prvem odstavku 51. člena sprejel načelo, da je ustavna pritožba dovoljena šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Od tega načela je predvidena izjema v drugem odstavku 51. člena, ko lahko Ustavno sodišče odloči o ustavni pritožbi tudi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, vendar le ob pogoju, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Praviloma lahko torej Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi šele, ko so izčrpana vsa predvidena redna in izredna pravna sredstva.

Zoper v izreku sklepa navedeno upravno odločbo Ministrstva za gospodarsko dejavnost, je pritožnik sprožil upravni spor z vložitvijo tožbe na Vrhovno sodišče, istočasno pa je vložil tudi ustavno pritožbo zoper navedeno upravno odločbo z

obrazložitvijo, da pač obstaja možnost odločanja o ustavni pritožbi že pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču.

Ustava v 157. členu, ko določa, da pristojno sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo.

Upravni spor je torej na podlagi navedene ustavne določbe dopusten zoper vse upravne akte, saj se le tako lahko zagotavlja pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Člen 9 še veljavnega Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77), ki je dopuščal izključitev upravnega spora v upravnih stvareh določenih vrst (2. točka), namreč ni postal del pravnega sistema Republike Slovenije na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ker je bil drugi odstavek 271. člena Ustave SRS razveljavljen z ustavnim amandmajem LVIII. Nov pravni sistem torej ne dopušča izključitve upravnega spora; upravni spor je postal redno pravno sredstvo za zagotovitev zakonitosti dokončnih upravnih odločb, razen če je za določeno zadevo z zakonom predvideno drugo sodno varstvo.

Senat Ustavnega sodišča je v postopku preizkusa ustavne pritožbe ugotovil, da je bila obravnavana ustavna pritožba vložena še pred izčrpanjem pravnih sredstev, saj upravni spor v obravnavani upravni zadevi pred Vrhovnim sodiščem še ni končan.

Ker ni podana obvezna procesna predpostavka, to je izčrpanje pravnih sredstev po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, je senat ustavno pritožbo zavrgel.

Senat Ustavnega sodišča zato tudi ni odločal o pritožnikovem predlogu za zadržanje izvrševanja izpodbijane odločbe. Na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču lahko senat zadrži izvrševanje izpodbijanega posamičnega akta le v postopku obravnavanja in odločanja, to je, če ustavno pritožbo sprejme v postopku preizkusa, in če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive posledice. Pri tem senat pripominja, da je pravica do zavarovanja pritožnikovega denacionalizacijskega zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja podjetja N. - E. konfekcija, Č. u. 7 - 9, L. zavarovana na podlagi drugega odstavka 11. in 15. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in 31/93). Pritožba zoper začasno odredbo namreč ne zadrži izvršitve zavarovanja, kar pomeni, da se mora zavarovanje opraviti v skladu s 13. in 14. členom navedenega Zakona ne glede na vloženo pritožbo. Do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe o zavarovanju, to je do odločitve Vrhovnega sodišča v upravnem sporu, se podjetje tudi ne more lastninsko preoblikovati na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in člana dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senata

dr. Lovro Šturm