Jedro

Posrednikov zahtevek za plačilo dvojne provizije zaradi naročnikove kršitve posredniške pogodbe je neutemeljen. Predložitev cenitve izvedenca gradbene stroke v posredniški pogodbi ni bila dogovorjena. Nepredložitev dokaza o lastništvu prodajane nepremičnine pa ni imela nikakršne vloge, saj je bil, da stranki nista sklenili prodajne pogodbe, dejstvo, da se stranki nista sporazumeli za ceno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 5.231,33 EUR (prej 1.253.637 SIT). Ta znesek naj bi predstavljal dvojno provizijo po posredniški pogodbi med strankama v zvezi s prodajo toženčeve nepremičnine. Sodišče je ugotovilo neutemeljenost trditev o toženčevih kršitvah posredniške pogodbe.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V reviziji vztraja pri trditvah, da je toženec kršil pogodbo o posredovanju s tem, da ni predložil potrebnih podatkov, to je dokaza o lastništvu in uradne cenitve sodnega izvedenca gradbene stroke. Tako ravnanje je bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, toženčev odstop od pogodbe pa je bil posledica njegovega nepoštenega ravnanja.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik v reviziji ponavlja trditve, ki jih je podal že med postopkom na prvi stopnji in v pritožbi. Na vse trditve sta odgovorili in pojasnili neutemeljenost tožbenega zahtevka sodišči prve in druge stopnje. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so razlogi nižjih sodišč o neutemeljenosti tožbenega zahtevka pravilni in jih v celoti sprejema.

7. Tožnik v reviziji navaja napačnost pravnih zaključkov sodišč, saj naj bi po njegovem nepošteno toženčevo ravnanje preprečilo sklenitev kupoprodajne pogodbe. Glede na določbe zakona o pogodbi o posredovanju (813. do 826. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR, Ur. l. SFRJ št. 29/78 do 57/89), glede na pogodbo o posredovanju z dne 10.10.1995 in glede na ugotovljeno dejansko stanje, tovrstne revizijske trditve niso utemeljene.

8. Brez pomena so revizijske trditve o aktivnem ravnanju tožeče stranke, ki je posedovala pri pogajanjih med tožencem in kupcema. Po 813. členu ZOR je posrednik upravičen do plačila, če je bila po njegovem posredovanju pogodba sklenjena. Dejanska ugotovitev je, da kupoprodajna pogodba med tožencem in zakoncema F. ni bila sklenjena.

9. V posredniški pogodbi med strankama je določena obveznost naročnika posredovati posredniku vse potrebne podatke. Ugotovljeno je, da toženec res ni predložil dokaza o lastništvu nepremičnine, ki jo je prodajal. Vendar to ni bil razlog, da kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena. Razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča o tem so pravilni, nasprotne revizijske trditve pa zmotne. Razlog za nesklenitev pogodbe je dejstvo, da se stranki, ki sta se pogajali o nakupu nepremičnine, nista sporazumeli za ceno. Neizpodbojne dejanske ugotovitve nižjih sodišč so, da je bila v posredniški pogodbi dogovorjena prodaja za ceno 360.000 DEM, da je v pogajanjih s kupcema toženec znižal ceno na 330.000 DEM, da sta kupca ponujala kupnino 300.000 DEM in da do sporazuma ni prišlo. Dokaz o lastništvu prodajane nepremičnine ni imel nikakršne vloge. Zato v tem primeru dokaz o lastništvu ni bil relevantna listina niti v razmerju do konkretnih kupcev niti v razmerju do posrednika.

10. Revident vztraja pri stališču, da okoliščina, da toženec ni predložil cenitve sodnega izvedenca gradbene stroke, kot se je zavezal, pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter s tem kršitev posredniške pogodbe. Meni, da do sklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo prav zaradi nepredložitve cenitve. Revizijsko sodišče tem trditvam ne pritrjuje, saj so pravilni razlogi izpodbijane sodbe. Po posredniški pogodbi je bila naloga posrednika poiskati kupca za nepremičnino za ceno 360.000 DEM. Ta pogodba ni bila spremenjena ali dopolnjena, kot pravilno ugotavlja drugostopenjsko sodišče. Iz zapisnika z dne 14.2.1996 in iz dogovora z dne 21.2.1996 izhaja, da so se o pridobitvi cenitve sodnega izvedenca gradbene stroke dogovorili prodajalec in oba kupca med medsebojnimi pogajanji. Opustitev predložitve cenitve kupcema je morda pomembna za razmerje med prodajalcem in kupcem, ker pa ne gre za dogovor s posrednikom, ne predstavlja dodatka ali spremembe posredniške pogodbe. Ta pogodba, drugače kot trdi revizija, ne vsebuje obveznosti predložitve cenitve izvedenca gradbene stroke, kar pomeni pravilnost stališča izpodbijane sodbe, da toženec ni prekršil pogodbenih obveznosti iz posredniške pogodbe. Okoliščina, da je bil v pogajanjih s kupcema pripravljen prodati svojo nepremičnino za 330.000 DEM, da je torej ceno že znižal, kaže na njegovo resnost, vendar do končnega sporazuma o ceni zaradi ponudbe kupcev v višini samo 300.000 DEM, ni prišlo. Očitki o kršitvi posredniške pogodbe in o nepoštenem ravnanju toženca so zato neutemeljeni. Zahtevek za plačilo dvojne provizije je bil v skladu z navedenim materialnopravno pravilno zavrnjen.

11. Neutemeljeni so tudi očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Drugostopenjska sodba namreč nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Vsebuje razumne razloge o vseh relevantnih dejanskih in pravnih vprašanjih. Ni sporno, da pogodba o posredovanju vsebuje obveznost naročnika, da posredniku posreduje vse potrebne podatke. Nikjer v pogodbi pa ni navedena obveznost predložitve posredniku cenitve, tako da ni nobenega nasprotja med tem, kar je navedeno v izpodbijani sodbi o vsebini posredniške pogodbe in kar je zares zapisano v tej listini. Isto velja glede prodajne cene, ki je v posredniški pogodbi zares zapisana v znesku 360.000 DEM, kot je v obrazložitvi tudi navedlo pritožbeno sodišče. V pogajanjih z možnima kupcema je bil toženec res pripravljen znižati ceno na 330.000 DEM, a v tem primeru ni šlo za spremembo posredniške pogodbe. Očitek kršitve, ki se nanaša na navedbo pritožbenega sodišča o ceni, dogovorjeni v posredniški pogodbi, je zato neutemeljen.

12. Revizijsko sodišče glede na vse navedeno zaključuje, da ni podan nobeden izmed uveljavljanih revizijskih razlogov. Zato je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).