Jedro

ZST-1 vračila takse ne veže na dejstvo oprave naroka za glavno obravnavo, temveč tarifna št. 1112 jasno določa, da se nižja taksa s količnikom 1,0 plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev sodne takse.

2. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za vrnitev plačane sodne takse ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V konkretni zadevi je tožeča stranka 30. 9. 2010 vložila tožbo in ob vložitvi tožbe plačala sodno takso v višini 5.025,00 EUR na podlagi tarifne št. 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Po razpisu naroka za glavno obravnavano, a pred njegovo izvedbo, je tožeča stranka tožbo umaknila ter podala zahtevo za vrnitev plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje predlogu za vrnitev plačane sodne takse ni ugodilo.

5. V pritožbi tožeča stranka navaja, da je skladno s 37. členom ZST-1 upravičena do vračila preveč plačane sodne takse tudi v primeru, ko je zaradi umika tožbe že razpisani narok za glavno obravnavo preklican. Opozarja tudi, da bi bila sicer v slabšem položaju, kot če bi na naroku sklenila sodno poravnavo, s čimer bi bil pogoj za vračilo sodne takse izpolnjen.

6. Tožeča stranka je v skladu s 37. členom in tarifno št. 1112 ZST-1 upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse, če umakne tožbo pred razpisom naroka za glavno obravnavo. ZST-1 torej vračila takse ne veže na dejstvo oprave naroka za glavno obravnavo, temveč tarifna št. 1112 jasno določa, da se nižja taksa s količnikom 1,0 plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Za odločitev o vrnitvi plačane sodne takse je bilo torej relevantno le, kdaj je tožeča stranka tožbo umaknila. Ker jo je v obravnavani zadevi umaknila po razpisu naroka za glavno obravnavo (razpis naroka pa je celo sama predlagala), je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev preveč plačane sodne takse pravilno zavrnilo. Tožeča stranka se ne more sklicevati na določbo 3. točka tar. št. 1112 ZST-1, ki določa plačilo sodne takse v primeru sklenitve sodne poravnave pred izdajo odločbe, torej tudi v primeru, kadar je na naroku sklenjena sodna poravnava. V obravnavani zadevi namreč sodna poravnava ni bila sklenjena. Situacija, ki nastopi v primeru sklenitve sodne poravnave, pa tudi sicer, glede na pomen in naravo le-te, ni primerljiva z obravnavano situacijo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).