Jedro

V skladu s prvo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V obravnavanem primeru iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek II N 1000/2021 zaradi zaupanja mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki še ni bil zaključen, zato bi se morala toženka opredeliti do izjave A. A. in ugotoviti, ali je A. A. res član tožničinega gospodinjstva. Ker toženka navedenega ni storila, je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odpravi I. točka izreka odločbe Podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2350/2021 z dne 22. 2. 2022 in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem se tožba zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I Z 44/2021 (točka I. izreka) in zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I Z 44/2021 (točka II. izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka vpogledala v odločbo Okrožnega sodišča Bpp 2074/2021 z dne 15. 7. 2021, iz katere izhaja, da je bila tožnici že dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno. Ker je bilo v delu, ki se nanaša na zastopanje pred sodiščem prve stopnje, že pravnomočno odločeno, je v tem delu toženka zavrgla prošnjo za dodelitev BPP. V zvezi z zastopanjem pred sodiščem druge stopnje pa je toženka ugotavljala materialni položaj prosilke skladno z določbo 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Kot izhaja iz obrazložitve, je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek II N 1000/2021 zaradi zaupanja mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki še ni zaključen. S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2039/2013-IV z dne 4. 7. 2014 je bilo odločeno, da se mladoletna otroka zaupata v varstvo in vzgojo očetu, tožnica pa se je zanju zavezala plačevati preživnino. Na podlagi navedenega je organ tožnico štel za samsko osebo. Toženka je kot neperiodične dohodke tožnice, prejete v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje, upoštevala neto izplačilo regresa v višini 350,00 EUR, nakazilo davka s strani FURS-a v višini 558,56 EUR in plačilo obveznosti z dne 6. 7. 2021 v višini 31,00 EUR, kar skupaj znaša 935,56 EUR (pravilno 939,56 EUR, op. sodišča). Toženka je v skladu s 23. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) navedeno vsoto delila s tri, kar znaša 313,18 EUR, od tega odštela znesek polovice osnovnega zneska minimalnega dohodka (201,09 EUR) in tako dobila znesek 112,09 EUR/mesec (neperiodični dohodek). Dohodek tožnice v relevantnem obdobju znaša 2.455,24 EUR (plača za maj 2021 v višini 846,57 EUR, plača za junij 2021 v višini 812,69 EUR in plača za julij 2021 v višini 795,98 EUR). Od navedenega zneska je toženka odštela preživninske obveznosti v skupnem znesku 321,78 EUR, kar deljeno s tri znaša 711,15 EUR/mesec (periodični dohodek). Periodični dohodek v višini 711,15 EUR in neperiodični dohodek v višini 112,09 EUR, deljeno z enim družinskim članom, znaša 823,24 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (804,36 EUR). Tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njeno pravico do BPP. Ker tožnica že z višino lastnega dohodka presega limit za dodelitev BPP, se pristojni organ ni spuščal v presojo višine drugega premoženja tožnice ter v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem druge stopnje je kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnica vlaga tožbo, v kateri pojasnjuje, da je toženka zmotno odločila, da tožnica ni upravičena do BPP. Toženka bi morala šteti sina A. A. kot družinskega člana, saj od julija 2022 (pravilno 2021, op. sodišča) živi pri njej stalno, prav tako teče postopek glede predodelitve k materi. Tožnica plačuje več kot 210,00 EUR preživnine mesečno. Neperiodični dohodek tožnice bi moral organ deliti z 12, saj se nanaša na celoletno obdobje. Izpodbijana odločba bi se morala glasiti na zastopanje pred sodiščem druge stopnje in ne drži, da bi organ o tem že odločil. Nikakor ne drži navedba, da kjer je BPP odobren za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, to zajema tudi pritožbe zoper sklepe. Upoštevaje 13. člen ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Tožnica je bila diskriminirana v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, ki jim je v celoti dodeljena BPP in ki se jim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da po opravljenem naroku in zaslišanju tožnice tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka. Ker je tožnica brez premoženja, prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je delno utemeljena.

**K točki I. izreka**

6. V zvezi z obravnavo prošnje za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem druge stopnje sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP, po kateri se pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji. Pravilno je tudi upoštevala, da je do BPP upravičena oseba, ki, glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ter da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (12. člen ZBPP). Na tej podlagi je toženka pravilno štela, da je minimalni dohodek v relevantnem obdobju znašal 402,18 EUR, torej je dvakratnik tega zneska, ki se upošteva pri odločanju o izpolnjevanju materialnega kriterija za dodelitev BPP, 804,36 EUR.

7. Med strankama ni sporno, da je tožnica v relevantnem obdobju, tj. v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, prejela naslednje periodične dohodke: maja 2021 plačo v višini 846,57 EUR, junija 2021 plačo v višini 812,69 EUR, julija 2021 plačo v višini 795,98 EUR, skupaj torej 2.455,24 EUR. Na poziv toženke je tožnica predložila dokazila o plačanih preživninskih obveznostih za mesece maj, junij, julij 2021 v znesku 107,26 EUR mesečno. Ob upoštevanju v tem obdobju izplačanih preživninskih obveznostih v skupnem znesku 321,78 EUR (3 x 107,26 EUR) je povprečni mesečni periodični dohodek tožnice znašal 711,15 EUR. Tožnica sicer v tožbi navaja, da plačuje več kot 210,00 EUR preživnine mesečno, za kar predloži plačilni listi za meseca december 2021 in januar 2022. Vendar se, kot je že toženka pravilno pojasnila v izpodbijani odločbi, skladno s 14. členom ZSVarPre od lastnega dohodka odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena tega zakona in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora. V obravnavanem primeru je relevantno obdobje od maja do julija 2021, v tem obdobju pa je tožnica plačevala preživnino v višini 107,26 EUR, za kar je sama tožnica predložila tudi dokazila.

8. Nadalje med strankama ni sporno, da je tožnica v relevantnem obdobju prejela naslednje neperiodične dohodke: izplačilo regresa v višini 350,00 EUR, nakazilo davka v višini 558,56 EUR in plačilo obveznosti v višini 31,00 EUR, skupaj torej 935,56 EUR. V zvezi z navedenim tožnica v tožbi ugovarja, da bi morala toženka regres za letni dopust deliti z 12, saj se nanaša na celoletno obdobje. Z navedenim se sodišče ne strinja. Toženka je postopala pravilno, ko je vsoto neperiodičnih dohodkov (939,56 EUR) delila s tri, kar znaša 313,18 EUR, od navedenega zneska pa odštela polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka in dobila znesek 112,09 EUR mesečno. Ker so bili navedeni dohodki prejeti v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, je toženka pravilno uporabila prvi odstavek 23. člena ZSVarPre in upoštevala občasne, neperiodične dohodke v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Le v primeru, da bi tožnica navedene dohodke prejela pred obdobjem treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, bi se kot lastni dohodek upoštevala 1/12 dohodkov (drugi odstavek 23. člena ZSVarPre).

9. Med strankama pa ostaja sporno, ali se tožnico šteje za samsko osebo skladno z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) oziroma ali bi morala toženka kot družinskega člana šteti tožničinega sina A. A. V zvezi z navedenim tožnica pravilno opozarja, da je v postopku pred organom za BPP predložila izjavo sina, iz katere izhaja, da od julija 2021 živi pri tožnici na naslovu ... Do navedene izjave se toženka ni opredelila. Pri ugotavljanju materialnega položaja se namreč poleg prosilca upoštevajo tudi njegovi otroci, ki jih je prosilec dolžan preživljati po zakonu (2. točka prvega odstavka 10. člena ZUPJS). V skladu s prvo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V obravnavanem primeru iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku nepravdni postopek II N 1000/2021 zaradi zaupanja mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki še ni bil zaključen, zato bi se morala toženka opredeliti do izjave A. A. in ugotoviti, ali je A. A. res član tožničinega gospodinjstva. Ker toženka navedenega ni storila, je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti, se opredeliti do izjave A. A. in jo dokazno oceniti. Ugotovitev, ali tožnica živi sama ali pri njej živi mladoletni sin, namreč vpliva na odločitev, ali se tožnica šteje za samsko osebo, ali pa bo potrebno pri ugotavljanju finančnega položaja upoštevati tudi tožničinega sina.

10. Glede na povedano je sodišče tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo v točki I. izreka in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala o zadevi ponovno odločiti, pri tem pa upoštevati napotke sodišča iz te sodbe.

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi delno ugoditi in upravni akt odpraviti v I. točki izreka izpodbijane odločbe na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K točki II. izreka:**

12. Tožnica je s prošnjo za dodelitev BPP z dne 20. 8. 2021, prosila tudi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I Z 44/2021. Ker je bilo o prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje že odločeno z odločbo Bpp 2074/2021 z dne 15. 7. 2021, je toženka postopala pravilno, ko je tožničino prošnjo v tem delu zavrgla skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Tožnica navedenemu v tožbi niti ne nasprotuje, pojasnjuje le, da je BPP potrebovala za postopek pred sodiščem druge stopnje in bi se morala odločba glasiti na zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno tudi o prošnji za dodelitev BPP pred sodiščem druge stopnje, zato so tožničini ugovori v tem delu nerelevantni.

13. V delu, ki se nanaša na II. točko izreka, je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene. Zato je sodišče tožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Dejansko stanje v delu, ki se nanaša na zavrženje prošnje za dodelitev BPP, ni sporno, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 tudi v tem delu odločilo brez glavne obravnave.

14. Ker je sodišče tožbi delno ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

15. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.