Jedro

Skupno varstvo in vzgoja mladoletnih otrok je sicer res pravilo, vendar to pravilo pozna tudi izjeme, npr. če je otrok pri enem od staršev ogrožen ali če eden od staršev ni primeren za izvajanje starševske skrbi. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, ko je bil po eni strani nasprotni udeleženec nasilen do otroka, da mu je s svojimi dejanji, ki so pomenila kaznivo dejanje, povzročal veliko škodo (mladoletni B. B. je bil izpostavljen stresnim in travmatičnim izkušnjam), pa tudi sicer so starševske kapacitete nasprotnega udeleženca bistveno omejene in glede na nasilno ravnanje v preteklosti na škodo sina in tretjih oseb ni sposoben samostojno izvajati starševske vloge na način, da bi bila v korist mladoletnega B. B. (kot je razvidno iz 27., 30. in 31. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Nepravdni postopki so namenjeni bodočemu (prospektivnemu) urejanju pravnih razmerij. Zato se v teh postopkih, kjer imajo udeleženci v izhodišču praviloma skupen interes, da se razmerje uredi, pravna razmerja vzpostavljajo, spreminjajo, odpravljajo, in sicer praviloma z učinkom za naprej. To pomeni, da je mogoče otoka predodeliti drugemu staršu le od izdaje sklepa dalje, ne za nazaj (od vložitve predloga, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje brez posebne obrazložitve).

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni graji, da ni v korist mld. B. B., da se breme, ali bo do videokonferenčnega stika prišlo ali ne, preloži nanj. Odgovornost, da do stika pride, je v prvi vrsti na starših. V skladu s stališči sodne prakse in določbo drugega odstavka 141. člena DZ mora starš, pri katerem je otrok, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši; tisti od staršev, ki izvaja stike, mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. To pomeni, da oba starša veže t.i. obligacija prizadevanja, ne pa obligacija rezultata. Oba si morata prizadevati, da do stika pride (npr. s spodbudami in drugim ustreznim vedenjem), s tem je njuna obveznost izpolnjena; ali bo otrok dejansko vzpostavil stike z očetom, pa je odvisno od otroka.

3.Je pa materialnopravno napačna odločitev sodišča prve stopnje, da se mladoletni B. B. že od dneva vložitve nasprotnega predloga (19. 11. 2024) predodeli in zaupa v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre v obravnavani zadevi za nepravdni postopek. Nepravdni postopki so namenjeni bodočemu (prospektivnemu) urejanju pravnih razmerij. Zato se v teh postopkih, kjer imajo udeleženci v izhodišču praviloma skupen interes, da se razmerje uredi, pravna razmerja vzpostavljajo, spreminjajo, odpravljajo,

4.Predlagatelj zgolj pavšalno graja odločitev o preživnini, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki pa ni pokazal, da bi bila preživnina določena previsoko.

5.Pritožbeno ni sporna odločitev sodišča prve stopnje, da osebnih stikov ni, pritožbeno sporna je pogostost stikov preko video povezave. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju izvedenca, da stiki mld. B. B., če ji ne želi, niso v korist, zato naj se izvedejo le ob njegovi izraženi želji, in videokonferenčne stike določilo le ob izraženi otrokovi želji po stiku. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni graji, da ni v korist mld. B. B., da se breme, ali bo do videokonferenčnega stika prišlo ali ne, preloži nanj. Odgovornost, da do stika pride, je v prvi vrsti na starših. V skladu s stališči sodne prakse

6.Glede na to, da so redni stiki v dolgoročno korist otroka (prvi odstavek 141. člena DZ, 46. točka obrazložitve), kar je za video in pisemske stike potrdil tudi izvedenec, sodišče druge stopnje šteje glede na specifične okoliščine primera, ko je predlagatelj v zaporu in so se že v preteklosti na podlagi začasne odredbe izvajali stiki preko videopovezave enkrat tedensko v trajanju 15 minut ob prisotnosti socialne delavke zavoda, v katerem predlagatelj prestaja zaporno kazen, glede na predlagateljevo mestoma neprimerno komunikacijo s sinom preko videopovezave v preteklosti, zaradi česar jo je morala socialna delavka zapora prekiniti, in glede na dogajanje ob koncu glavne obravnave, ko je mld. B. B. začel zavračati stike, ker ga ti do določene mere psihično obremenjujejo (42. in 48. točka obrazložitve), sodišče druge stopnje šteje za primerno, da se video stiki v trajanju 15 minut izvajajo dvakrat mesečno pod nadzorom pristojnega strokovnega delavca zavoda za prestajanje kazni, kjer se oče nahaja. Prisotnost strokovnega delavca je po mnenju izvedenca nujna, da lahko prekine morebitno neprimerno komunikacijo s strani očeta in zagotavlja, da bo komunikacija v dobrobit otroka (48. točka obrazložitve). Tudi nasprotna udeleženka je izpovedala, da so dosedanji stiki potekali na ta način, da je socialna delavka zavoda bila prisotna na videokonferenčnih stikih in je stik že prekinila, če je predlagatelj med pogovorom uporablja neprimerne besede. Iz razlogov določnosti je sodišče druge stopnje video stike določilo vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 15:30 uri.

7.Glede na to, da je izvedenec izrecno ocenil, da bi lahko bili mld. B. B. v korist tudi pisemski stiki pod nadzorom strokovnih delavcev zapora (48. točka obrazložitve), kjer oče prestaja kazen, je sodišče druge stopnje določilo tudi to obliko neosebnih stikov enkrat mesečno ter ob praznikih in rojstnih dnevih. Vsebino pisanja pregleda strokovni delavec zavoda za prestajanje kazni, ki lahko oceni, ali je vsebina pisanja v dobrobit mld. B. B., on pa se prosto odloča, ali bo na očetova pisma odgovoril.

8.Pritožba ima sicer prav, da obstajajo pozitivne obligacije države pri zagotavljanju in vzpostavljanju ohranitvi stikov s starši, če ne ogrožajo zdravja ali razvoja otrok.

9.To je sodišče druge stopnje tudi upoštevalo in določilo redne video in pisemske stike ob nadzoru strokovnega delavca zavoda, v katerem predlagatelj prestaja zaporno kazen. Morebitne dodatne aktivnosti države za vključitev predlagatelja v programe za pridobitev starševskih veščin, na kar opozarja izvedenec (48. točka obrazložitve), pa niso nujno stvar tega postopka, v katerem sodišče odloča o spremembi odločbe o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini, temveč so lahko predmet samostojnega postopka za omejitev starševske skrbi po 171. členu DZ v primeru otrokove ogroženosti. Korist mld. otroka pa je že dovolj zavarovana v tem postopku.

10.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (II. točke izreka tega sklepa, 2. točka 365. člena ZPP).

11.Postopek je potekal v korist otroka, zato sodišče druge stopnje po prostem preudarku šteje za primerno, da nasprotna udeleženka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo (101. člen DZ v zvezi s 165. členom ZPP). Predlagatelj pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1In sicer z dne 5. 6. 2024 in 12. 7. 2024.

2M. Čujovič v B. Novak (ur.), Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 421, J. Švigel in V. Nusdorfer v. N. Weber (ur.), Družinski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, stran 388, VSM III Cp 34/2023 z dne 16. 2. 2023.

3M. Čujovič v S. Kraljić et al, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str. 32,33, 135, VSRS sklep II Ips 84/2023 z dne 07. 03. 2024.

4Izjema npr. velja za naložitev plačila preživnine, če je predlagatelj plačilo preživnine zahteval od dne vložitve predloga (VSRS sklep II Ips 84/2023 z dne 07. 03. 2024). Ker se izjeme razlagajo ozko, te izjeme ne velja širiti na odločanje o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.

5VSRS sodba II Ips 14/2016 z dne 30.11.2017, VSRS sklep II Ips 56/2022 z dne 19.04.2023.

6VSRS sklep II Ips 56/2022 z dne 19. 04. 2023.

7Sodba ESČP z dne 9.4.2029 v zadevi A.V. in drugi proti Sloveniji (pritožba št. 878/13), točke 69 do 74 in tam citirana sodna praksa ESČP.