Jedro

Dejstvo, da je odločitev glede statusa zavarovanca in o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine pravnomočna, je ključnega pomena za razrešitev sporne zadeve. Na podlagi pravnomočne odločitve je odpadla pravna podlaga za izplačevanje starostne pokojnine v polnem znesku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 17. 2. 2017 in št. zadeve ... (št. dosjeja ...) z dne 7. 9. 2016. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je dne 23. 7. 2016 prejel odločbo št. ..., ki mu neupravičeno dodeljuje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja družbe A. d. o. o. Zato se mu od 1. 4. 2016 dalje neupravičeno jemlje 25 % njegove polne pokojnine. Poudarja, da bi bil izbris A. d. o. o. iz sodnega registra urejen že leta 2013, če bi imel v rokah dokumente, ki so bili vse to obdobje od leta 2013 arhivirani pri notarki v B. Izbrisa firme A. d. o. o. ni mogel izvršiti iz znanih vzrokov. Pri dokazovanju, da ni kriv, mu nastajajo stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo tudi ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve ... (št. dosjeja ...) z dne 7. 9. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 17. 2. 2017. S slednjo je toženec odločil, da je tožnik v času od 1. 4. 2016 do 31. 7. 2016 neupravičeno prejel starostno pokojnino v višini 900,36 EUR in da je neupravičeno izplačan znesek dolžan nakazati toženi stranki obročno v roku 9 mesecev od dneva prejema odločbe. Sporno v tej zadevi je, ali je v obdobju od 1. 4. 2016 do 31. 7. 2016 prišlo do neupravičeno izplačane starostne pokojnine v višini 900,36 EUR in posledično do dolžnosti tožnika, da znesek starostne pokojnine v takšni višini povrne toženi stranki.

6. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) in v določbi 194. člena, ki jo je pravilno v celoti citiralo že sodišče prve stopnje. Glede na citirano določbo, ki napotuje na uporabo Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ) je skladno z določbo 190. člena dolžan tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, to vrniti.

7. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik na podlagi odločbe toženca z dne 16. 7. 2008 od 16. 8. 2008 uživalec starostne pokojnine. Hkrati je bil tožnik kot družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe A. d. o. o. od 15. 11. 1994 do 2. 9. 2016 vpisan v sodni oziroma poslovni register tako, da je izpolnjeval pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje. Ker tožnik kljub pozivu toženca, sam svojega dvojnega statusa, ni uskladil pravočasno, je toženec z odločbo št. ... z dne 20. 7. 2016, potrjeno z dokončno odločbo iste opr. št. z dne 21. 9. 2016, pri njem ugotovil lastnost zavarovanca po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do dneva izbrisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, to je do 2. 9. 2016 iz naslova družbeništva in poslovodenja in odločil o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine in sicer, da je v obdobju od 1. 4. 2016 do 2. 9. 2016 namesto zneska starostne pokojnine v višini 900,34 EUR, upravičen do starostne pokojnine v višini 675,25 EUR. Citirani odločbi toženca z dne 20. 7. 2016 in z dne 21. 9. 2016 je Višje delovno in socialno sodišče s sodbo opr. št. Psp 215/2017 z dne 14. 9. 2017 potrdilo kot pravilni in zakoniti.

8. Navedeno pomeni, da je odločitev o lastnosti zavarovanca in o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine pravnomočna in da je s tem odpadla pravna podlaga za izplačevanje starostne pokojnine v obdobju od 1. 4. 2016 dalje v celotnem znesku. Glede na to, da je bilo o statusu zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja in tudi o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne okoliščine v zvezi z družbo A. d. o. o., na katere se sklicuje pritožba. Dejstvo, da je odločitev glede statusa zavarovanca in o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine pravnomočna, je tudi ključnega pomena za razrešitev sporne zadeve. Na podlagi pravnomočne odločitve je odpadla pravna podlaga za izplačevanje starostne pokojnine v polnem znesku.

9. Ker je bil tožnik v spornem obdobju od 1. 4. 2016 upravičen do izplačevanja starostne pokojnine v višini 675,25 EUR, prejemal pa je starostno pokojnino v višini 900,34 EUR na mesec, do česar ni bil upravičen, je prišlo do preplačila v višini 900,36 EUR. Znesek v takšni višini je tožnik tožencu dolžan vrniti kot je pravilno odločeno z izpodbijanima odločbama.

10. Da je takšen znesek preplačila pravilen, se je sodišče prve stopnje prepričalo ob vpogledu v podatke v spisu, tem podatkom pa tudi tožnik ni ugovarjal. Ker je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo izpodbijani odločbi toženca z dne 17. 2. 2017 in z dne 7. 9. 2016 za pravilni in zakoniti, je pravilno skladno z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

11. Iz enakih razlogov pa je tudi pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.