Jedro

Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma in je ustvarila pravne posledice med njima. Dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe nima vpliva sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v I. in III. točki izreka v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko, potrdi.

II. Prvo tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom: - ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 51756/2009 z dne 4. 5. 2009 v veljavi v 1. odstavku izreka za glavnico 12.359,91 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 12.236,79 EUR od 19. 12. 2008 dalje do plačila in od zneska 123,12 EUR od 15. 4. 2009 dalje do plačila (I. točka izreka); - v preostalem delu 1. odstavka izreka je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 51756/2009 z dne 4. 5. 2009 razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka); - odločilo, da sta toženca solidarno dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni od prejema te odločbe povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 223,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2009 dalje do plačila in nadaljnje pravdne stroške v višini 1.395,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude tečejo od poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Proti tej sodbi (I. in III. točka izreka) se je pravočasno pritožila prvo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da so tožeča stranka kot kreditodajalec, prvo tožena stranka kot kreditojemalec ter drugo tožena stranka kot porok in plačnik sklenile kreditno pogodbo št. 65309, na podlagi katere je tožeča stranka prvo toženi stranki odobrila kredit v višini 12.054,00 EUR in ga skladno z dogovorom nakazala A. d.o.o.. Prvo tožena stranka se je zavezala odplačati kredit v 72 obrokih. V kreditni pogodbi je bilo navedeno, da je kredit prvemu tožencu odobren za nakup vozila Volkswagen Golf 1.9 TDI. Prvo tožena stranka je prve štiri obroke kredita odplačala, nato pa je s plačevanjem dogovorjenih obrokov prenehala. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za vračilo preostanka kredita ugodilo. Ugovor prvo tožene stranke, da vozila ni kupila, zaradi česar naj kreditna pogodba ne bi imela učinka, je zavrnilo z obrazložitvijo, da zapleti v obligacijskem odnosu med prvo toženo stranko in predvidenim dobaviteljem vozila na sporni odnos s tožečo stranko ne vplivajo. Pritožbeno sodišče se z razlogi sodišča prve stopnje v celoti strinja.

6. Pritožnik z vztrajanjem pri ugovoru pasivne legitimacije ter trditvah, da vozila ni kupil, ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da prvo tožena stranka obveznosti po kreditni pogodbi ni izpolnila, zaradi česar je dolgovani znesek tožeči stranki dolžna povrniti (prim. prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika). Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma (inter partes) in je ustvarila pravne posledice med njima. Zato dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe pa nima vpliva niti sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.

7. Glede trditev, da tožeča stranka ni predložila nobenih dokazil o plačilu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da temu ni tako, saj je opravljena izplačila dokazala z listinami A14, A15 in A16. Zato opisane pritožbene navedbe niso utemeljene.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje navedlo odločilna dejstva tudi o višini tožbenega zahtevka (zadnji odstavek na strani 4 izpodbijane odločbe), ob čemer je pojasnilo, da v tem delu prvo tožena stranka konkretnih ugovorov ni podala (prim. drugi odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato je obrazložitev sodišča prve stopnje zadostna, pritožbena graja o pomanjkanju razlogov pa ni utemeljena.

9. Utemeljena ni niti pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru krajevne pristojnosti. V zadnjem odstavku obrazložitve na strani 3 je zavrnilo ugovor stvarne pristojnosti in pojasnilo, da je v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj naj bi bila ta odločitev zmotna, pritožnik natančneje ne obrazloži. 10. V zvezi z očitki ter ugovori, ki se nanašajo na drugo toženo stranko, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožnik le prvo tožena stranka, ki ima pravni interes izpodbijati odločitev le v delu, ki se nanaša nanj. Zato na te pritožbene navedbe ni odgovarjalo (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko (353. člen ZPP).

12. Ker prvo tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).