Jedro

Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške postopka, tožniku pa je dolžna plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 656,88 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj denarne terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 86.917,36 EUR (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati terjatev iz I. točke te sodbe v deležu, rokih in z obrestmi, kot so določeni v Sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave opr. št. St 664/2018 z dne 18. 12. 2018 (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati odpravnino v višini 3.041,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2016 do plačila (III. točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (plačilo zakonskih zamudnih obresti za 30. 5. 2016 od odpravnine v višini 3.041,94 EUR) (IV. točka izreka). Zavrglo pa je tožbo v delu, v katerem tožeča stranka za plače od januarja 2016 do maja 2016 zahteva obračun predpisanih davkov, prispevkov in drugih javnih dajatev v skladu z zakonom od vsakokratnega bruto zneska 935,98 EUR, vložitev predpisanega obrazca pri finančni upravi ter plačilo predpisanih davkov, prispevkov in drugih javnih dajatev po tem obrazcu, izročitev plačilnih list od januarja 2016 do maja 2016 ter obračun davkov in prispevkov in drugih javnih dajatev od odpravnine (V. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 1.717,78 EUR na račun Delovnega sodišča v Kopru št. ..., sklic na ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila (VI. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati stroške postopka v višini 39,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila (VII. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne sodišču v ponovno odločanje. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožeča stranka na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 28. 3. 2019 v spis vložila obsežno pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka z navedbo, da ne navaja nič novega, ampak da modificira tožbeni zahtevek glede na pravnomočen sklep o poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodišče je drugopis vloge sicer na glavni obravnavani vročilo pooblaščenki tožene stranke, ni pa ji dalo možnosti in roka za izjasnitev glede vloge, saj bi sodišče glede na obsežnost vloge, ki jo je na šestih straneh podala tožeča stranka, to moralo storiti, posebej ko je tožeča stranka z vlogo spremenila tožbeni zahtevek. Skladno s 185. členom, ki določa, da mora sodišče, kadar dovoli spremembo tožbe, pustiti toženi stranki čas, ki je potreben, da se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni tožbi, če za to ni imela dovolj časa. Zmotno je prepričanje sodišča, da tožena stranka spremembi tožbe ni nasprotovala, temveč pritožnica na naroku ni dobila časa, da bi vlogo lahko prebrala in se z njo seznanila, saj je šlo za obsežno vlogo. Prav tako sodišče pritožnika ni pozvalo k opredelitvi glede spremembe tožbe, zato se pritožnica o njej na naroku tudi ni mogla izjaviti. Sodišče prve stopnje pa tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in ni upoštevalo, da so vse vtoževane terjatve tožeče stranke nastale pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave nad toženo stranko. Sodišče ni sledilo dokazom pritožnice glede tega, da je lastnik tožene stranke, podjetje A. d. o. o., poslovni delež v toženi stranki pridobil šele pred pričetkom predmetnega postopka. Odkup poslovnega deleža v toženi stranki je namreč potekal tako, da sta njena lastnika (družbenika B.) kupcu C. d. o. o. zagotovila, da družba nima drugih dolgov kot tiste, ki so izrecno navedeni v izpisu poslovnih knjig, ki je sestavni del notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnih deležev. Sodišče pa je tudi napačno presodilo pisne izjave prič B., lastnikov podjetja D. d. o. o., v katerem je bil zaposlen tožnik. Priči sta podali pisni izjavi, iz katerih izhaja, da je tožena stranka v tistem obdobju celo priviligirala tožnika s tem, ko je zalagala družbo s svojimi prihranki, prodajala svojo lastno premoženje, da je družba sploh lahko poslovala. Priči sta izjavili, da je tožnik prejel vse plače. Tožnik z ničemer ni dokazal, da plač v celoti ni prejel in je celo sam pripravljal obračune plač in obrazce, saj je bil zadolžen za pripravo plačilnih list. Podjetje D. d. o. o. je tožniku financirala izobraževanje za nepremičninskega posrednika in je tožnik delo opravljal še pri drugi nepremičninski agenciji, česar tožnik tudi ni zanikal. Tožnik pa tudi od tožene stranke, pred vložitvijo tožbe, nikoli ni zahteval kakršnegakoli plačila plač in odpravnine, tj. v času, ko sta družbo vodila E.E. in F.F., ali v času, ko je družba šla v stečaj, nato pa v prisilno poravnavo. Po mnenju pritožbe bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti razloge za zavrnitev predlaganih dokazov s strani tožene stranke. V kolikor bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, bi bila odločitev sodišča prve stopnje drugačna. S tem pa je sodišče kršilo določbo 8. člena ZPP. Predsednik senata bi moral v okviru materialnega procesnega vodstva s postavljanjem vprašanj in na drug primeren način skrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotavlja sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločitev, kar pa v konkretni zadevi ni bilo storjeno. Pritožnik se je utemeljeno zanesel na to, da njegova trditvena podlaga zadošča zahtevam Zakona o pravdnem postopku, v katerem se odraža načelo kontradiktornosti. Priglaša pritožbe stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka trditve tožene stranke v pritožbi in navaja, da toženi stranki možnost za izjasnitev glede vloge, ki jo je na naroku dne 28. 3. 2019 vložila v spis tožeča stranka, ni bila odvzeta. Tožena stranka ob prejemu te vloge za dodelitev roka za odgovor nanjo sodišča niti ni zaprosila, ravno nasprotno, na izrecno vprašanje sodnice je pooblaščenka tožene stranke izjavila, da na vlogo ne bo odgovarjala in da vztraja kot dosedaj. Tožeča stranka še poudarja, da je v konkretni zadevi šlo za priviligirano spremembo tožbe v smislu 186. člena ZPP, saj je tožeča stranka spremenila tožbo zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe. Zato izpodbijana sodba ne predstavlja sodbe presenečenja. Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in ni upoštevalo, da so vse vtoževane terjatve tožeče stranke, nastale pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave nad toženo stranko. V zvezi z materialnim procesnim vodstvom sodišča, na katerega se sklicuje tožena stranka v pritožbi, pa je tožeča stranka navedla, da materialno procesno vodstvo ne pomeni, da mora sodišče stranko voditi za "roko", in da bi ji celo moralo predlagati, katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, po uradi dolžnosti pa je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, pravilno je uporabilo materialno pravo in tudi ni zmotno ugotovilo dejanskega stanja, kar vse uveljavlja tožena stranka v pritožbi. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

6. Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da ji sodišče ni omogočilo izjasnitve glede vloge, ki jo je na naroku dne 28. 3. 2019 vložila v spis tožeča stranka in ji ni določila roka za izjasnitev. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 28. 3. 2019 izhaja, da je pooblaščenka tožeče stranke v spis vložila vlogo, s katero je modificirala tožbeni zahtevek, katere drugopis je sodišče prve stopnje izročilo pooblaščenki tožene stranke. Pooblaščenka tožnika je umaknila dokazni predlog za zaslišanje prič E.E. in F.F.. Pooblaščenka tožene stranke je prav tako umaknila dokazni predlog za zaslišanje imenovanih prič in je navajala, da vztraja kot dosedaj. Iz navedenega je razvidno, da tožena stranka ob prejemu pripravljalne vloge ni niti predlagala dodelitve roka za odgovor na vlogo, temveč je vztrajala pri vsem, kar je navajala do tedaj. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da je toženi stranki kršilo pravico do izjave v postopku iz razloga nedodelitve roka za odgovor na vlogo tožeče stranke z dne 28. 3. 2019. Le v primeru, če bi tožena stranka ob prejemu vloge tožeče stranke sodišče zaprosila za dodelitev roka za odgovor nanjo in bi sodišče tak predlog tožene stranke zavrnilo ter ob dodatnem pogoju, da bi tožena stranka v takem primeru skladno z 286.b členom ZPP nemudoma grajala kršitev določb pravdnega postopka, bi lahko govorili o kršitvi procesne pravice tožene stranke do izjave v postopku. Glede na to, da se je pooblaščenka tožene stranke na naroku dne 28. 3. 2019 seznanila z vlogo tožeče stranke ter sodišče ni zaprosila za dodelitev roka za odgovor na vlogo, sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka.

7. Tožeča stranka je spremenila tožbo skladno s 186. členom ZPP zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe. Tožba je bila vročena sodišču prve stopnje dne 13. 7. 2017, Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nad toženo stranko pa je bil izdan dne 18. 12. 2018 in poenostavljena prisilna poravnava je postala pravnomočna 9. 1. 2019. Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 664/2018 z dne 18. 12. 2018. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave (ki so razvidni iz II. točke izreka izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje).

8. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja in ni upoštevalo, da so vse vtoževane terjatve tožnika nastale pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Terjatev tožnika iz naslova delovnega razmerja je vsebovana v posodobljenem seznamu terjatev v obliki notarskega zapisa notarja G.G. z dne 13. 9. 2018, v višini 86.917,36 EUR in ga je nazadnje priznala tudi sama tožena stranka.

9. Glede na navedeno pa je tudi neutemeljena pritožbena trditev tožene stranke, da sodba, v kateri je sodišče upoštevalo navedbe tožnika, podane v zadnji pripravljalni vlogi na naroku, pomeni sodbo presenečenja. O sodbi presenečenja ni mogoče govoriti v primerih, ko sodišče odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela oziroma kadar sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja.

10. Neutemeljeno se tožena stranka sklicuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določbo 8. člena ZPP, ko je zavrnilo predlagane dokaze tožene stranke. Pri tem tožena stranka niti ne pojasni, katere predlagane dokaze je sodišče zavrnilo in bi navedeno lahko vplivalo na drugačno odločitev sodišča prve stopnje. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 28. 3. 2019 je razvidno, da je tožena stranka sama umaknila dokazni predlog za zaslišanje predlaganih prič E.E. in F.F., zato je neutemeljeno tudi stališče tožene stranke, da sodišče prve stopnje ni ustrezno izvajalo materialno procesno vodstvo. V skladu z 285. členom ZPP sicer predsednik senata res postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo, vendar navedeno ne pomeni, da je materialno procesno vodstvo neomejeno in da bi moralo sodišče stranki celo predlagati, katera dejstva naj zatrjuje in katere dokaze naj predlaga, da bo v sporu uspela. S tem bi sodišče kršilo temeljno procesno načelo razpravnosti (7. člen ZPP) in bi bilo porušeno načelo enakosti "orožij" pravdnih strank (sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 119/2015 z dne 6. 10. 2016. 11. Pritožbene trditve, da naj tožeča stranka od tožene stranke v času, ko sta družbo vodila E.E. in F.F. ni nikoli zahtevala kakršnegakoli plačila plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pa so za odločitev v sporni zadevi nepomembne. Sicer pa je tožeča stranka tudi v svoji prvi pripravljalni vlogi navedla, da sta ji nekdanja družbenika tožene stranke E.E. in F.F. mesečno plačevala stroške, da je sploh lahko prihajal na delo in da sta mu obljubila poplačila vseh zapadlih terjatev s prodajo njune nepremičnine v centru H.. Glede na to, da se je višina denarne terjatve, katere ugotovitev tožnik zahteva, ujema z višino terjatve navedene v posodobljenem seznamu terjatev, je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo obstoj navedene terjatve in jo naložilo v plačilo toženi stranki, v deležih in rokih ter obrestmi določenimi v sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave opr. št. St 664/2018 z dne 18. 12. 2018. 12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti pritožbene stroške, ki jih je odmerilo po Odvetniški tarifi (OT) in sicer je tožniku priznalo 1150 točk za odgovor na tožbo, 2 % materialnih stroškov (23 točk), kar skupaj znaša 1173 točk in ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, znašajo stroški pritožbenega postopka 538,40 EUR. Potrebno je še prišteti 22 % DDV, tako da je skupaj tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 656,88 EUR. Stroški so odmerjeni na podlagi 154. člena v povezavi s 165. členom ZPP.