Jedro

Tožnikove ugovorne trditve ne predstavljajo dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je terjatev, ki izhaja iz pravnomočnega izvršilnega naslova, prenehala.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Prvi dolžnik A d.o.o. je vložil ugovor in navedel, da bodo obveznosti poravnali v čimkrajšem roku in da se jo obvežejo poravnati do 20.4.2000. Ugovor ni utemeljen.

Dolžnik mora zoper sklep o izvršbi ugovarjati obrazloženo.

Navesti mora torej dejstva in predložiti dokaze, ki ga utemeljujejo, sicer je njegov ugovor neutemeljen (2. odst. 53. čl. ZIZ). Dolžnik ni navedel ugovornih razlogov, ki izhajajo iz določila 55. člena ZIZ, saj je navedel le to, da se obvezuje obveznost poravnati do nekega datuma. To pa ni navedba takšnega dejstva, ki bi lahko pripeljala do ocene, da dolžnik ni dolžan poravnati terjatve upnika na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Ugovor zoper sklep o izvršbi je namreč mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), teh pa dolžnik ni navedel. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ugovor ni utemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. ZIZ). Ugovor dolžnika je bilo potrebno zavrniti kot neutemeljen in potrditi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje po 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.