Jedro

Kolikor je bila pogodba sklenjena pred uskladitvijo določb o odškodnini z ustavo iz leta 1963, bi bila predlagateljica upravičena do denacionalizacije, če bi dokazala okoliščine sklenitve pogodbe iz 5.čl. ZDen. Pri presoji, če je bila sklenitev pogodbe odraz prave volje prodajalca, bi bilo treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve o sklenitvi pogodbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičino zahtevo za denacionalizacijo, s katero je zahtevala razveljavitev pogodbe, s katero je njen pokojni mož A. G. dne 31.1.1968 prodal Gozdnemu gospodarstvu M. parc.št. 602/5 - gozd k.o. D., ter izročitev te parcele v last in posest. Predlagateljičino pritožbo proti navedenemu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila predlagateljica revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da je prodajalec A. G. prejel za prodano parcelo le 23 % vrednosti. Že sama kupnina kaže, kakšne razmere so vladale tudi še v letu 1968, ko je bila prodajna pogodba sklenjena. Tedaj je še veljal Zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča, ki ga v 3.čl. vsebuje Zakon o denacionalizaciji - ZDen kot pravni temelj podržavljenja in po katerem se je tedaj tudi določala odškodnina za arondirana zemljišča. Navaja še, da se je na A. G. in tudi ostale člane bivše agrarne skupnosti vršil pritisk, da gozd proda. Predstavniki gozdnega gospodarstva so grozili, da bo zemljišče arondirano, razen tega pa so pričeli s krčenjem gozda in pripravljalnimi deli vse do G. zemljišča. Revizija je bila vročena nasprotnima udeležencema, ki nanjo nista odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji tudi ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Upravičenec do denacionalizacije po 5.čl. Zakona o denacionalizaciji je oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Omenjene določbe ni mogoče uporabiti izolirano ampak v povezavi s 3.čl. in 4.čl. ZDen. Sodišče prve stopnje je predlog za denacionalizacijo zavrnilo iz razloga, ker je prišlo do zaključka, da je A. G. podpisal pogodbo prostovoljno brez kakršnegakoli pritiska in da se je strinjal tudi s kupnino, ki jo je prejel. Sodišče druge stopnje je tem zaključkom pritrdilo. Kot dodaten razlog za pravilnost odločitve je navedlo, da je bila sporna pogodba sklenjena dne 31.1.1968, to je po sprejemu ustave iz leta 1963, ki je za razlastitev premoženja določila pravično odškodnino. Tedaj da so se tudi že spremenile splošne družbenopolitične razmere, ki so pred tem težile k povečanju družbene lastnine.

Za pravilno uporabo določbe 5.čl. ZDen je potrebno najprej ugotoviti, če je bila pogodba, na podlagi katere je prišlo premoženje v državno last sklenjena v obdobju veljavnosti predpisov, ki jih opredeljujeta 3.čl. in 4.čl. tega zakona. V konkretnem primeru gre za podržavljenje gozdnega zemljišča. Arondacija teh zemljišč, ki bi prišla v poštev, če pogodba ne bi bila sklenjena, je imela podlago v Temeljnem zakonu o gozdovih (preč. b. Ur.l. SFRJ, št. 26/65). Ta zakon se je v 2.odst. 48.čl. skliceval na smiselno uporabo določb Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur.l. SFRJ, št. 25/65-preč.b. in 12/67), ki je v 42.čl. glede plačila odškodnine vseboval določbo, da se ta odmerja po predpisih, ki veljajo za razlastitev. Tedaj je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ, št. 12/57, 53/62 in 13/65), ki je bil z določbo Ustave SFRJ iz leta 1963 o pravični odškodnini vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68 z veljavnostjo od 15.2.1968 dalje. Pri takem položaju ni mogoče pritrditi sodišču druge stopnje, da je bil odločilen že sam sprejem Ustave SFRJ v letu 1963. Za možnost presoje sklenjene prodajne pogodbe po 5.čl. ZDen bi bilo treba glede na navedbe predlagateljice in izpovedbe priče M. J. točno ugotoviti, če je bila poleg priložene pogodbe z dne 31.1.1968 sklenjena z A. G. še kakšna druga pogodba in katera pogodba je bila odločilna za prenos pravic na kupca.

Kolikor je bila pogodba sklenjena pred uskladitvijo določb o odškodnini z ustavo iz leta 1963, bi bila predlagateljica upravičena do denacionalizacije, če bi dokazala okoliščine sklenitve pogodbe iz 5.čl. ZDen. Pri presoji, če je bila sklenitev pogodbe odraz prave volje prodajalca, bi bilo treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve o sklenitvi pogodbe. Ugotovljenih opozoril na razlastitev oziroma arondacijo, kolikor pogodba ne bi bila sklenjena, ni mogoče ocenjevati izolirano, ampak v povezavi z ostalimi okoliščinami. Pri tem ni mogoče prezreti v postopku zatrjevane zainteresiranosti A. G., da obdrži sporno nepremičnino, zaradi katere je skupaj z drugimi člani agrarne skupnosti vodil dolgotrajen postopek. Interes gozdnega gospodarstva, da pridobi zemljišče za nasad topolov, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je potrditvah predlagateljice vodil do krčenja gozda in do pripravljalnih del vse do njihovega zemljišča, kar je predstavljalo dodaten pritisk. Glede na trditve predlagateljice bi bilo pri ugotavljanju volje za sklenitev pogodbe lahko pomembno tudi, kakšna je bila ponudena kupnina v primerjavi z dejansko vrednostjo zemljišča. Revizijsko sodišče ocenjuje, da sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotne uporabe določbe 5.čl. v povezavi s 3.čl. in 4.čl. ZDen nista toliko ugotovili dejanskega stanja, da bi bilo mogoče zanesljivo odločiti o predlagateljičini zahtevi. Zato je revizijsko sodišče sklepa obeh sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka v zgoraj nakazanih smereh znova odloči o zahtevi (2.odst. 395.čl. ZPP).