Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Tožnik je bil v obdobju od 26. 2. 1992 do 26. 9. 2005 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Na podlagi odločbe upravne enote je prejel odškodnino za škodo, povzročeno zaradi izbrisa v višini 8.150 EUR (50 EUR za vsak mesec izbrisa). Pred sodiščem uveljavlja še dodatno odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin (revizijsko nesporno) ter premoženjsko škodo zaradi nemožnosti zaposlitve in izpada prejemkov iz socialnih transferjev v višini 37.490 EUR (revizijsko sporno).
2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je zahtevek po temelju utemeljen glede nepremoženjske škode, glede premoženjske škode pa ne. Nato je izdalo dopolnilno sodbo, s katero je tožbeni zahtevek za vrnitev premoženjske škode v višini 37.490 EUR zavrnilo.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika zoper vmesno sodbo delno ugodilo in razveljavilo del, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo premoženjske škode po temelju neutemeljen (ni ga vrnilo v ponovno sojenje, ker je sodišče izdalo dopolnilno sodbo, s katero je procesno ustrezno odločilo o premoženjski škodi). Pritožbo tožnika zoper dopolnilno sodbo je zavrnilo in jo potrdilo. Prav tako je zavrnilo pritožbo toženke zoper vmesno sodbo in jo potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza premoženjske škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenija), ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjanjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 2) Ali stališči nižjih sodišč o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke, h kateremu se je predlagatelj, glede na svoje življenjske okoliščine in status izbrisane osebe, zatekel z namenom odprave svoje dokazne stiske, pomenita kršitev pravice do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenija)?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).