Jedro

Z dokazi, na katere se sklicuje pritožba, se je sodišče prve stopnje nedvomno seznanilo, vendar je na osnovi izpovedb prič in listinskih dokazov, ki jih navaja v razlogih sklepa zaključilo, da ti obdolženke ne razbremenjujejo do take mere, da bi lahko podvomilo v obstoj utemeljenega suma, v smeri storitve kaznivega dejanja, ki ga je obtožena obdolženka. Presoja izvedenih in razpoložljivih dokazov, razvidna iz obrazložitve napadenega sklepa, zato po oceni pritožbenega sodišča ustreza zahtevam obrazloženosti sodne odločbe, pa zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in da presoja nasprotuje 22. členu Ustave Republike Slovenije.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolžene M.S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je po predsednici senata s sklepom I K 24794/2015 z dne 30. 5. 2017 na podlagi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se odredba o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, s katero se pri nepremičninah last družbe K.D., družba za storitve d.o.o., L. 41/c, M., matična številka 000, DŠ SI , ki jo zastopa direktor K.S., kot prejemniku protipravno pridobljene premoženjske koristi iz kaznivega dejanja, katerega je obdolžena M.S., vpisani v zemljiško knjigo s parc. št. 464/0 in 465/0, k.o. B. (656), zaznamuje odpoved njihove odtujitve ali obremenitve, podaljša za šest mesecev, to je do vključno do 2. 12. 2017. 2. Proti takemu sklepu se je pritožila zagovornica obdolženke iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odloči, da se napadeni sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo in odločilo, ko je sklenilo, da se odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, odrejeno s sklepom prvostopnega sodišča I Kpd 24794/2015 z dne 2. 9. 2015, in podaljšano s sklepi istega sodišča z dne 15. 11. 2015, 1. 3. 2016, 31. 5. 2016 in 30. 8. 2016, podaljša za šest mesecev, to je do vključno do 2. 12. 2017. Tako svojo odločitev je v napadenem sklepu tehtno in prepričljivo obrazložilo, tako da z njo v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče in se v izogib ponavljanju sklicuje na ustrezne razloge prvostopnega sklepa.

5. Pritožba povzema bistvene dele izpovedb prič .S.V., A.R. in T.C. ter B.L. ter navaja, da se sodišče prve stopnje do izpovedb navedenih prič v napadenem sklepu ni opredelilo, čeprav po ustaljeni ustavnosodni presoji iz 22. člena Ustave Republike Slovenije izhaja obveznost sodišča, da pretehta vse dokaze in se do bistvenih izpovedb v obrazložitvi odločbe tudi opredeli (prim. odločba US RS UP 399/05). Obrazložena sodna odločba je namreč bistveni del poštenega postopka, v njej pa mora sodišče z zadostno jasnostjo opredeliti vse razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev.

6. Z opisanim pritožba meri na obstoj kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in sicer pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih ter s tem utemeljuje v uvodu pritožbe naveden pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka.

7. Zatrjevana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi napadenega sklepa navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih. Tako je obrazložilo na podlagi česa je po mnenju sodišča še vedno podan utemeljen sum, da je obdolžena storila kaznivo dejanje goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika - v nadaljevanju KZ-1 (točka 9 obrazložitve), kakor tudi na osnovi česa ugotavlja, da so izpolnjeni vsi pogoji za odreditev (pravilno: podaljšanje) začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi v predmetni kazenski zadevi (točke 10 do 14 obrazložitve). V okviru ugotavljanja obstoja utemeljenega suma, za katerega sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je predpostavka za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, se je sodišče prve stopnje vsebinsko in vrednostno opredelilo do dokazov, zbranih v predkazenskem in izvedenih v preiskovalnem postopku, pri čemer je v izpovedbah pri M.P.,D.P. in J.Z. našlo tehtno podlago za zaključek, da je obdolžena še vedno utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja, za katerega je bila zoper njo dne 15. 11. 2016 vložena obtožnica, ki v času odločanja o predlogu državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, sicer še ni bila pravnomočna, vendar je po oceni prvostopnega sodišča zgolj potrjevala obstoj utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja s strani obdolžene. V razlogih napadenega sklepa je zapisalo, da se okoliščine tekom preiskave in do vložitve obtožnice niso v ničemer spremenile niti glede obstoja utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki ga je obdolženka obtožena, kakor tudi ne glede nevarnosti odtujitve ali obremenitve premoženja, ki je predmet začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi. Z dokazi, na katere se sklicuje pritožba, se je sodišče prve stopnje nedvomno seznanilo, vendar je na osnovi izpovedb prič in listinskih dokazov, ki jih navaja v razlogih sklepa zaključilo, da ti obdolženke ne razbremenjujejo do take mere, da bi lahko podvomilo v obstoj utemeljenega suma, v smeri storitve kaznivega dejanja, ki ga je obtožena obdolženka. Iz oporoke izhaja zapis, da bi naj bila oporoka v hramb iD.P., ki je to zanikala, kar po oceni sodišča prve stopnje kaže na to, da oporoka nima prave in verodostojne vsebine, pokojno A.S. pa je ocenilo kot skrbno, saj je vsakodnevno beležila svoje izdatke in po presoji sodišča prve stopnje gotovo ne bi pustila dokumenta, ki odloča o usodi celotnega njenega premoženja priči, kateri je bilo potrebno plačati 200,00 EUR za podpis na oporoki in to v lokalu Trgovskega centra City, temveč bi za podpis oporoke in njeno hrambo angažirala koga iz kroga svojih znancev, ne pa oseb, ki jih ne pozna in katerim mora za podpis oporoke tudi plačati.

8. Za obstoj utemeljenega suma, ki je nujen pogoj za odločanje o podaljšanju s strani tožilstva predlaganega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, je presoja, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ki je odločalo o tem predlogu, zadostna, bo pa o tem, ali je obdolžena utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja, obramba lahko podala ugovore v nadaljevanju kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, in sicer najprej v okviru ugovora zoper obtožnico, ki kot je že obrazloženo, v času odločanja, razvidnega iz izreka napadenega sklepa, to še ni bila.

9. Presoja izvedenih in razpoložljivih dokazov, razvidna iz obrazložitve napadenega sklepa, zato po oceni pritožbenega sodišča ustreza zahtevam obrazloženosti sodne odločbe, pa zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka in da presoja nasprotuje 22. členu Ustave Republike Slovenije.

10. Pritožba zagovornice ni utemeljena tudi, ko uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz obrazložitve pritožbe je namreč razvidno, da pritožba podaja drugačno dokazno oceno izvedenih dokazov, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, daje poudarke drugim okoliščinam, in ne tistim, ki so bile odločilne za presojo sodišča prve stopnje, z navedenim pa ne more prepričati, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, temveč izraža zgolj svoje prepričanje, da je temu tako. Kot je že obrazloženo je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu navedlo obširne in tehtne razloge, s katerimi je utemeljilo tako obstoj utemeljenega suma v smeri storitve kaznivega dejanja na strani obdolženke, kakor tudi dejstvo, da obstaja realna nevarnost odtujitve ali obremenitve premoženjske koristi, ki je bila do sedaj v še nepravnomočni obtožbi pridobljena z obdolženki očitanim kaznivim dejanjem in pritožbeno sodišče z razlogi prvostopnega sklepa v celoti soglaša. Priča M.P. je pojasnila, čemu je pripisati njeno časovno odmaknjeno prijavo suma storitve kaznivega dejanja navedla je številne razloge, na osnovi katerih sklepa, da je bila oporoka, ki jo je obdolženka po pooblaščencu predložila sodišču v zapuščinskem postopku, ponarejena, ker ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajateljica, pri čemer na zapuščinski obravnavi ni bilo obdolžene, kar je pri njej vzbudilo še dodaten sum, sodišče prve stopnje pa je na osnovi izpovedb prič D.P. in J.Z.,da sta oporoko podpisala, ker sta bila na socialni podpori je bil vsakemu obljubljen znesek 200,00 EUR, ki sta ga tudi prejela, ter dejstva, da pokojna, ki je bila finančno zelo skrbna oseba in je beležila tudi manjše vsakodnevne izdatke, teh zneskov ni zabeležila v svojih evidencah, utemeljeno sklepalo, da navedeno predstavlja zadostno podlago za obstoj utemeljenega suma, da je obdolženka storila kaznivo dejanje, ki se ji očita. Dvomi, ki jih v zvezi z izpovedbo priče P. navaja pritožba in dokazi, na katere se sklicuje in bi naj obdolženko razbremenjevali, so s strani obrambe sicer lahko upravičeni, vendar bodo, kot je to že obrazloženo, predmet obravnave in presoje v nadaljevanju postopka zoper obdolženko, zlasti pri presoji utemeljenosti obtožbe v primeru podaje ugovora zoper njo s strani obrambe.

11. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornice odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).