Jedro

Organ za BPP je ob ugotovitvi, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil, saj je tožnik s tem presegel dohodkovni cenzus po drugem odstavku 13. člena ZBPP. Ta pogoj je lahko upošteval tudi v zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Glede dodelitve izjemne pravne pomoči po prvem odstavku 22. člena ZBPP, pa je tudi pravilno ocenil, da tožnik ne izkazuje razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam iz navedene določbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predsednica Upravnega sodišča RS je kot organ, pristojen za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnila tožnikovo zahtevo za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe zoper sklep Vlade RS, Komisije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, št. 4930-211/2012/18 z dne 23. 10. 2013. V obrazložitvi odločbe navaja, da se lahko tudi pri dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči (36. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP) opredeli do podatkov, s katerimi v času odločanja razpolaga. V obravnavanem primeru so bila znana dejstva o finančnem stanju prosilca. V zvezi s prošnjo za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči pa navaja, da prosilec ni izkazal, da se je zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi izrednih finančnih obveznosti oziroma iz drugih razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (to je bil v času odločanja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih in Zakon o uravnoteženju javnih financ). Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka je v času odločanja znašal 530,44 EUR. Organ za BPP iz potrdila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ugotavlja, da je prosilec za čas od 1. 4. 2013 do 30. 6. 2013 prejel pokojnino v višini 2.473,95 EUR oziroma 824,65 EUR mesečno. Ker pokojnina presega znesek, določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP, je njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnik vlaga tožbo zoper navedeno odločbo, v kateri navaja, da je zaradi splošno znanih dolgoletnih nevzdržnih pravnih in finančnih razmer ostal brez premoženja in se znašel v nevzdržni finančni stiski. Zato izpolnjuje vse pogoje za dodelitev nujne ali izjemne brezplačne pravne pomoči, za katero denarni cenzus znaša 1060 EUR, njegova invalidska pokojnina pa znaša 823 EUR mesečno. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v skladu s prvim odstavkom 22. člena in četrtim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku razveljavi in njegovi prošnji ugodi, ali pa odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP. Hkrati s tožbo je tožnik zaprosil tudi za dodelitev nujne ali izjemne brezplačne pravne pomoči. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

O tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetnem upravnem sporu je organ za BPP odločil s sklepom št. Bpp 1/2014-2 z dne 15. 1. 2014 in prošnjo zavrgel. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in utemeljena s pravilnimi razlogi. Organ za BPP je ob ugotovitvi, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil, saj je tožnik s tem presegel dohodkovni cenzus po drugem odstavku 13. člena ZBPP. Ta pogoj je tudi po mnenju sodišča lahko upošteval v zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči. Glede dodelitve izjemne pravne pomoči, ki se po prvem odstavku 22. člena ZBPP lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti, pa je tudi pravilno ocenil, da tožnik ne izkazuje razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam iz navedene določbe. Plačevanje obveznosti po sodnih odločbah (tožnik slabe premoženjske razmere povezuje z rubežem pokojnine in nepremičnin) ni mogoče šteti za finančne obveznosti, na katere prosilec ne bi mogel vnaprej računati.

Tožnik se v tožbi na splošno sklicuje na nevzdržne finančne razmere, s čemer pa ne more izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja iz odločbe. Zmotno pa še navaja, da znaša denarni cenzus za nujno ali izjemno brezplačno pravno pomoč 1060 EUR. Po Sklepu o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2013 (Uradni list RS, št. 63/2013) je znašal minimalni dohodek 265,22 EUR, torej je 530,44 EUR (265,22 EUR x 2) tisti znesek, ki po drugem odstavku 13. člena ZBPP prosilce izključuje od dodelitve brezplačne pravne pomoči. Izpodbijana odločitev tako temelji tudi na pravilni uporabi materialnega prava.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Odločitev je sprejelo na podlagi prvega odstavka 63. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).