Jedro

Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke znaša 62.684,88 EUR, vrednost dajatvenega dela pa 9.374,87 EUR, noben pa ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v višini 939,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 34.307,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 28. 2. 2001, ki jo je dolžna tožena stranka poravnati v skladu s pogoji prisilne poravnave. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo zoper del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).

6. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke znaša 62.684,88 EUR, vrednost dajatvenega dela pa 9.374,87 EUR, noben pa ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP. Tožeča stranka tudi ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, zato ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče je na podlagi 377. člena ZPP iz navedenega razloga revizijo zavrglo.

7. Na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženi stranki je dolžna povrniti 757,39 EUR stroškov odgovora na revizijo in materialnih stroškov v višini 15,15 EUR ter 22 % DDV v višini 166,62 EUR, skupaj torej 939,16 EUR. Višjih odvetniških stroškov revizijsko sodišče toženi stranki ni priznalo, saj zanje ni podlage v Odvetniški tarifi. V konkretni zadevi se za obračunavanje in plačilo sodnih taks uporablja Zakon o sodnih taksah – ZST-1 (glej njegov 39. člen), ki predvideva plačilo sodne takse le za revizijo, ne pa tudi za odgovor nanjo. Toženi stranki sodne takse tako ni bilo treba plačati.