Jedro

Določbo prvega odstavka 19. člena ZUS-1 je treba razlagati v pomenu, da je treba položaj stranke (prizadete stranke) v upravnem sporu priznati osebi takrat, kadar bi odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta tej osebi povzročila neposredno škodo, to je izgubo materialne pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom - če ne gre za osebo, za katero je tak procesni položaj izključen že na podlagi določb predpisa, ki ureja izdajo upravnega akta.

Izrek

Predlog Stanovanjskega sklada RS, Javnega sklada za priznanje statusa stranke z interesom v upravnem sporu, I U 540/2012, se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je pri naslovnem sodišču 16. 4. 2012 vložil tožbo zoper sklep prvostopnega organa, št. 352-28/2011-23 z dne 30. 11. 2011, ter sklep istega organa, št. 352-28/2011-25 z dne 14. 12. 2011. S sklepom, št. 352-28/2011-23 z dne 30. 11. 2011, je organ odločil, da se na podlagi ugotovljene javne koristi uvede razlastitveni postopek za razlastitev nepremičnin s parc. št. 1414/27 v izmeri 229 m2, in parc. št. 1414/28 v izmeri 115 m2, obe k.o. …, v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana in v breme razlastitvenih zavezancev – med drugim tudi tožnika kot solastnika predmetnih parcel do 1/2 (1. točka izreka), da je sklep podlaga za zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka na nepremičninah, ki sta predmet tega postopka, v zemljiški knjigi (2. točka izreka), da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičninama ali njihovo bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja, pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo pa je ničen (3. točka izreka), da stroški razlastitvenega postopka bremenijo razlastitvenega upravičenca (4. točka izreka), ter da bo o stroških razlastitvenega postopka odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka). S sklepom, št. 352-28/2011-25 z dne 14. 12. 2011, je organ v sklepu, št. 352-28/2011-23 z dne 30. 11. 2011, v celotnem besedilu sklepa besedo ''sklep'' nadomestil z besedo ''odločba'' ter besedilo ''Zoper ta sklep pritožba ni dovoljena.'' nadomestil z besedilom ''Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni po vročitvi na Ministrstvo na okolje in prostor. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti, vloži ali da ustno na zapisnik pri Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik, …. Za pritožbo se plača upravno takso v višini 16,81 EUR po tarifni številki 2 Zakona o upravnih taksah (ZUT-UPB5 - uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 106/2010). Taksa se lahko plača na blagajni pri tukajšnji izpostavi oziroma nakaže na račun Upravne enote Ljubljana 01100-8450001482, sklicna št. 00 240300-200-05.'' (1. točka izreka), ter ugotovil, da stroški tega postopka niso bili zaznamovani (2. točka izreka). V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano ''odločbo'' oziroma oba sklepa organa prve stopnje, zahtevo upravičenca za začetek razlastitvenega postopka zavrne, toženki pa naloži plačilo celotnih stroškov, ki jih je imel tožnik v postopku, podrejeno, da ''odločbo'' oziroma oba sklepa razveljavi, zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Predlagal je tudi, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Stanovanjski sklad RS, Javni sklad je sodišču posredoval vlogo, v kateri je navedel, da po podatkih, s katerimi razpolagajo, tožba še ni rešena, kljub večkratnih pisnim in ustnim urgencam Mestne občine Ljubljana in kljub z njihove strani izrecno pojasnjenemu javnemu interesu predmetnega prenosa ter povezavi s projektom Stanovanjskega sklada. Kot zainteresirana in neposredno prizadeta stranka sodišče seznanja, da je predmetna razlastitev nepremičnin v javnem interesu, saj je del območja, kjer poteka projekt večstanovanjske gradnje stanovanj – projekt Brdo v Ljubljani, kjer Stanovanjski sklad gradi stanovanja za mlade družine in varčevalce nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (skupaj 650 stanovanj, v prvi fazi 478 stanovanj). Stanovanjski sklad RS je odmerjeni komunalni prispevek plačal že v letih 2008-2010, Mestna občina Ljubljana pa tudi zaradi nerešitve te zadeve s strani sodišča ne more zagotoviti dokončanja izgradnje komunalne infrastrukture. Opozoril je še, da je Stanovanjski sklad 30. 5. 2012 objavil javno naročilo št. JN5767/2012, s katerim bo izbral izvajalca za dokončanje gradnje soseske na Brdu, zaradi česar je nujno, da se zagotovi tudi rešitev te zadeve, saj prostorski akti na tem območju in narava projekta zahtevajo sočasnost gradnje večstanovanjskih objektov in komunalne infrastrukture, na katero se bodo priključili. Soseska pa ne more pridobiti uporabnega dovoljenja, če ne bo s strani izbranega izvajalca investitorja Mestne občine Ljubljana pravočasno in v celoti izgrajeno primerno cestno omrežje in potrebna komunalna infrastruktura ter oba predana v upravljanje. Glede na navedeno je Stanovanjski sklad kot prizadeta stranka – stranka z interesom na podlagi 15. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) podal zahtevo, da mu sodišče sporoči, v kakšni fazi je zadeva, in da ga sodišče z odločitvijo v zadevi pisno seznani.

Sodišče je glede na nejasnost vloge vlagatelja Stanovanjskega sklada RS, Javnega sklada z dopisom, I U 540/2012 z dne 3. 7. 2012, vlagatelja pozvalo, da sporoči, ali naj njegovo vlogo sodišče šteje kot vlogo za priznanje statusa stranke z interesom v tem upravnem sporu po 19. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), hkrati pa ga je seznanilo, da mu bo pooblaščena oseba za posredovanje informacij javnega značaja poslala sodno odločbo, ko bo zadeva rešena. Vlagatelj Stanovanjski sklad RS, Javni sklad je na dopis odgovoril, da so na njegovi strani izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZUS-1, zaradi česar je izjavil, da želi priznanje statusa stranke z interesom v tem upravnem sporu.

Sodišče položaja stranke z interesom vlagatelju Stanovanjskemu skladu RS, Javnemu skladu v tem upravnem sporu ne more priznati iz naslednjih razlogov:

5. Vlagatelj Stanovanjski sklad RS, Javni sklad svoj pravni interes v tem upravnem sporu, zaradi katerega bi mu po njegovem mnenju sodišče moralo v skladu z 19. členom ZUS-1 priznati položaj stranke z interesom utemeljuje s tem, da je razlastitev predmetnih nepremičnin v javnem interesu, ker gre za del območja, kjer poteka projekt večstanovanjske gradnje za mlade družine in varčevalce nacionalne varčevalne stanovanjske sheme, ki ga gradi vlagatelj, da je že plačal komunalni prispevek za gradnjo, da pa Mestna občina Ljubljana ne more zagotoviti izgradnje komunalne infrastrukture (tudi) zaradi nerešene obravnavane zadeve. Objavil pa je tudi že javno naročilo za izbor izvajalca za dokončanje izgradnje soseske na Brdu, kar zaradi zahteve iz prostorskih aktov ter narave projekta po sočasnosti gradnje in komunalne infrastrukture terja hitro reševanje spora.

6. Po prvem odstavku 19. člena ZUS-1 ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku. Po mnenju sodišča je to določbo treba razlagati v pomenu, da je treba položaj stranke (prizadete stranke) v upravnem sporu priznati osebi takrat, kadar bi odprava ali sprememba izpodbijanega upravnega akta tej osebi povzročila neposredno škodo, to je izgubo materialne pravice, ki ji je bila dana z izpodbijanim aktom (tako tudi Breznik v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV, 2008, str. 117) - če ne gre za osebo, za katero je tak procesni položaj izključen že na podlagi določb predpisa, ki ureja izdajo upravnega akta, za kar pa v obravnavanem primeru, glede na okoliščine vodenja upravnega postopka, po presoji sodišča ne gre. Akt, ki je predmet upravnega spora, v katerem vlagatelj zahteva udeležbo, je sklep z dne 30. 11. 2011 oziroma po izdaji popravnega sklepa z dne 14. 12. 2011 odločba prvostopnega organa o uvedbi postopka razlastitve za razlastitev nepremičnin s parc. št. 1414/27 v izmeri 229 m2 in par.c št. 1414/28 v izmeri 115 m2, obe k.o. …, v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana (ki je v tem upravnem sporu stranka z interesom) in v breme razlastitvenih zavezancev, med drugim tudi tožnika, ki je solastnik teh nepremičnin do 1/2. S to odločbo vlagatelju ni bila priznana nobena materialna pravica; zato z morebitno odpravo v sodnem postopku te odločbe (in vrnitvijo zadeve prvostopnemu organu v ponovni postopek) vlagatelj ne bo izgubil nobene v upravnem postopku dane materialne pravice.

7. Sodišče tako ugotavlja, da vlagatelj Stanovanjski sklad RS, Javni sklad glede na okoliščine primera ni izkazal, da je v potrebni materialnopravni zvezi s predmetom upravnega spora oziroma, da bi mu glede na tožbeni predlog odprava izpodbijanega upravnega akta bila v neposredno škodo, zaradi česar mu statusa stranke z interesom sodišče ne more priznati.

8. Glede na navedeno je sodišče v skladu z 19. členom ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. Sodišče je o zadevi odločilo glede na 270. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.