25. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., podjetje za gospodarski inženiring, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. marca 2002 sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 5/2001 z dne 7. 2. 2001 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo revizijo zoper odločitev sodišča druge stopnje o stroških. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da bi tudi zoper sklepe, prvič sprejete na drugi stopnji, morala biti skladno z Ustavo dovoljena pritožba, če pa je ta pojmovno izključena, pa revizija. Sklicuje se tudi na zakonsko ureditev, da se sme izrek o stroških samostojno izpodbijati, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek glede glavne stvari ter da je pritožba dovoljena, če ni z zakonom določeno drugače. V obravnavani zadevi naj bi šlo za tak primer. Sodišče druge stopnje je, kot navaja pritožnik, očitno napačno odločilo o pravdnih stroških, saj je le medsebojno pobotalo tožnikove in toženčeve stroške in tožencu prisodilo razliko, ne da bi predhodno priznane stroške vsake od strank ustrezno zmanjšalo še glede na uspeh v pravdi - v tej je pritožnik (tedaj toženec) uspel z dvajsetimi odstotki, tožnik pa le z dvajsetimi odstotki. S pravilnim izračunom bi pritožniku moralo prisoditi povračilo 1 594 499 SIT in ne le 697 191 SIT. Zatrjuje kršitev pravice do poštenega sojenja po 22. členu Ustave in pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.

2.Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ne izhaja pravica do dostopa do Vrhovnega sodišča. Z vidika navedene ustavne pravice zadošča, če je zagotovljen dvostopenjski sodni postopek - postopek pred sodiščem prve stopnje in (v pravdnem postopku) možnost pritožbe na višje sodišče. Res je, da 25. člen Ustave takšne omejitve izrecno ne vsebuje, vendar je pravico do pravnega sredstva nujno obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi - med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave.

3.Pravica do vlaganja pravnih sredstev je zato po smislu nujno omejena. Ustavnim zahtevam je torej zadoščeno, če je v pravdnem postopku stranki s pritožbo zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem. To je treba upoštevati tudi ob obravnavanju problematike pravnih sredstev zoper odločitev o stroških. Pravica do povračila stroškov je stranska terjatev, ki nastaja med postopkom in zaradi postopka, zato je nujno, da je odločanje sodišča na vsaki stopnji povezano tudi z nadaljnjimi stroški, o katerih mora to sodišče tudi odločiti. O stroških, ki nastanejo zaradi pravnega sredstva, logično vedno prvič odloči sodišče, ki o tem pravnem sredstvu odloča. Pa vendar to ne more pomeniti, da je zato zoper odločitev o stroških vedno mogoče novo pravno sredstvo. Sicer bi se lahko vlaganje pravnih sredstev zoper odločitve o stroških nadaljevalo v nedogled, saj bi vsako odločanje o pravnem sredstvu povzročilo novo - in prvo - odločitev o nadaljnjih stroških. Pritrditev stališču pritožnika pa bi pripeljala do nerazumnega položaja še s tem, da bi zoper odločitev drugostopenjskega sodišča o stroških (ki so po pravnem pomenu, praviloma pa tudi po višini manj pomembna odločitev od odločitve o glavni stvari) bila dopustna revizija, medtem ko zoper odločitev o glavni stvari morda revizija ne bi bila dopustna. Če bi pritrdili pritožnikovemu stališču, da je treba pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave razumeti tako, da mora biti zoper vsak sklep, prvič sprejet v postopku pred sodiščem druge stopnje, omogočeno pravno sredstvo, potem bi ista logika morala veljati tudi za sklepe, prvič sprejete v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Tudi postopek pred Vrhovnim sodiščem namreč povzroči nove stroške in o njih prvič odloči Vrhovno sodišče, vendar bi bilo nerazumno sklepati, da mora zoper to odločitev biti zagotovljeno pravno sredstvo. Nenazadnje bi, če bi pritrdili pritožnikovemu razumevanju, tudi zoper izpodbijani sklep v obravnavani zadevi, moralo biti v pravdnem postopku omogočeno neko pravno sredstvo - tudi v obravnavani zadevi je namreč sklep o zavrženju revizije prvič izdalo Vrhovno sodišče. Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave glede na navedeno ne izhaja, da bi zoper sklep višjega sodišča o stroških - torej sklep o stranski terjatvi, ki nastaja zaradi postopka in med postopkom - moralo biti zagotovljeno pravno sredstvo, o katerem bi odločalo Vrhovno sodišče.

4.Ker iz Ustave ne izhaja zahteva, da bi zoper odločitev drugostopenjskega sodišča o stroških morala biti zagotovljena revizija, se Ustavno sodišče ne sme spuščati v vprašanje, ali je Vrhovno sodišče pri odločitvi o zavrženju revizije pravilno interpretiralo zakon (določbe Zakona o pravdnem postopku o dopustnosti revizije). Glede na navedeno namreč tudi morebitna napačna uporaba zakona ne bi mogla predstavljati kršitve ustavne pravice do pravnega sredstva. Po 50. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pa je pristojnost Ustavnega sodišča omejena le na preizkus, ali je izpodbijana sodna odločba skladna s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami, ne pa, ali je skladna z zakonom.

5.Prav tako iz zgoraj navedenega izhaja, da izpodbijanemu sklepu Vrhovnega sodišča ni mogoče očitati, da naj bi bil očitno napačen ali brez razumne pravne obrazložitve in s tem samovoljen oz. arbitraren (kar med drugim lahko vključuje tudi očitno napačnost, ki je posledica pomote ali lapsusa, ki se lahko pripeti sodišču), kar bi predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Morda bi očitno napačnost glede odločitve o pravdnih stroških lahko očitali odločitvi sodišča druge stopnje. Vendar pa bi v tem primeru pritožnik moral z ustavno pritožbo izpodbijati ta sklep - v zakonitem roku šestdesetih dni od njegove vročitve (prvi odstavek 52. člena ZUstS).

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude