Jedro

Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Šmarje pri Jelšah, prvostopenjski upravni organ, je z izpodbijano odločbo, št. 330-402/2016-5 z dne 11. 5. 2016, odločila, da se zahtevi stranke A.A. ugodi in odobri pravni posel nakupa kmetijskih in gozdnih zemljišč na javni dražbi, ki se vodi pod opr. št. In 47/2011 in In 23/2014 pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, za parc. št. 236/1, 236/2, 236/3, 236/4, 237/1 in 237/5 vse k.o. ..., za najboljšega ponudnika A.A. 2. Odločitev je prvostopenjski upravni organ utemeljil z ugotovitvijo, da je A.A. z vlogo z dne 13. 4. 2016 Upravno enoto Šmarje pri Jelšah zaprosil za odobritev pravnega posla za zemljišča, navedena v izreku izpodbijane odločbe, ter vlogi priložil zapisnik Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 13. 4. 2016. Skliceval se je na določbo 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in določbo tretjega odstavka 19. člena istega zakona in pojasnil, da je v določbi 510. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) določeno, da se pri prisilni javni dražbi predkupni upravičenci ne morejo sklicevati na svojo predkupno pravico, zato se pri odobritvah prometa na podlagi javne dražbe prednostni vrstni red kupcev ne ugotavlja. Prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku na javni dražbi je izvršilno dejanje izvršilnega postopka in v tem primeru postopek uveljavljanja predkupne pravice specialno ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predkupne upravičence oziroma prednostni vrstni red preverja izvršilno sodišče, zato se pri upravnih postopkih odobritev prometa na podlagi javne dražbe prednostni vrstni red kupcev ne ugotavlja. Prav tako se v primeru javne dražbe ponudbe za prodajo kmetijskih zemljišč ne objavljajo na oglasni deski upravne enote, temveč se javna naznanitev prodaje izvede z objavo na oglasni deski in na spletni strani pristojnega sodišča, kar je bilo v navedenem primeru izvedeno. Ker nista bila podana niti razloga iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, je bilo treba odobriti prenos lastninske pravice.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo.

4. Tožnik v tožbi navaja, da odločitev ni pravilna, ker postopek prometa s kmetijskimi zemljišči ni potekal v skladu z ZKZ. Niso bile spoštovane določbe o prodaji kmetijskih zemljišč na zaščitenem območju ... V takem primeru ima predkupno pravico država. Upravna enota bi zato, ker je v tem primeru prodajalo zemljišča sodišče, morala sodišču naložiti, da obvesti upravljavca ... o prodaji. Tako sta določbe ZKZ kršila tako sodišče kot upravna enota. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek odločanja, v katerem bi se upoštevale prej navedene določbe ZKZ.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je poudarila, da v zvezi z vlogo A.A. ni obstajal nobeden od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, ki bi preprečeval odobritev pravnega posla, niti ni bilo ugotovljeno, da gre za obstoj zaščitene kmetije, torej za okoliščine iz 25. člena ZKZ. Po prepričanju tožene stranke je vprašanje, ali se zemljišča nahajajo na zavarovanem območju Kozjanskega parka v zadevi, nerelevantno.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožniku pa dodatno pojasnjuje:

8. Če je za na javni dražbi prodano zemljišče za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve sodišče nadaljuje postopek in izda sklep o domiku (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Tudi 25. člen ZKZ določa, da po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije izvršilno sodišče ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napoti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne.

9. V obravnavani zadevi so bila zgoraj navedena določila pravilno uporabljena. Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana. Po neizpodbijanih ugotovitvah obeh upravnih organov predmetna zemljišča ne sodijo v zaščiteno kmetijo in ker tudi nobena druga z zakonom določena okoliščina iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere pravnega posla ne bi bilo mogoče odobriti, ni podana, je odločitev upravnega organa, da se predmetni pravni posel odobri, pravilna.

10. Tožnik s tožbenim ugovorom, da ni bilo upoštevano, da se zemljišča nahajajo na zavarovanem območju ... narodnega parka, v konkretnem upravnem postopku ne more uspeti. Kot je sodišče že pojasnilo, je upravni organ v postopku odobritve pravnega posla v zvezi z javno dražbo vezan na presojo pogojev ZKZ, kar je tudi storil in ga v takem primeru morebitne določbe Zakona o ohranjanju narave ne vežejo.

11. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe in tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.