Jedro

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru tožene stranke in razveljavilo sklep z dne 24. 08. 2011 ter zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe.

2. Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je uveljavljala vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in sklep o izdaji predhodne odredbe obdrži v veljavi.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 08. 2011 izdalo predhodno odredbo, s katero je zaradi zavarovanja terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 24.239,07 EUR prepovedalo določenim organizacijam za plačilni promet, da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplača z njenih računov znesek zavarovane terjatve. Hkrati je odredilo še rubež premičnin, ki se nahajajo na naslovu sedeža tožene stranke.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke razveljavilo sklep o izdaji predhodne odredbe in zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v predmetnem primeru niso podani pogoji za izdajo predhodne odredbe. Pravilno je zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če predhodna odredba ne bi bila izdana, kar je eden od pogojev pod katerim je mogoče izdati predhodno odredbo (1.odst. 257. člena ZIZ).

8. Pri tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je neutemeljeno sklicevanje tožeče na določbo 4. člena novele ZIZ-I, ki je stopila v veljavo dne 16. 04. 2011, torej potem ko je tožena stranka v izvršilnem postopku že podala svoj ugovor proti sklepu o izvršbi. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, ki jih je v utemeljitev svojega stališča podalo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pritožbeni razlogi pa ne držijo, saj temeljijo na drugačnem zmotnem stališču o dopustnosti uporabe določbe 4. člena novele ZIZ-I, tudi na primere, ki so nastopili pred njeno uveljavitvijo.

9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da prehodne določbe novele ZIZ-I (9.člena) ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša na le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Posledice, ki jih na novo določa ZIZ-I za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, saj bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka le-te.

10. Ustava RS sicer v 2. odst. 155. člena dopušča, da imajo posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. To pomeni, da Ustava izrecno varuje pridobljene pravice zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom. Med pridobljene pravice v predmetnem primeru pa vsekakor sodi tudi pravica dolžnika, da ugovarja neobstoj obligacijskega razmerja z upnikom, brez kasneje z ZIZ-I predvidene sankcije, ki je v možnosti izdaje predhodne odredbe glede na takšno vsebino dolžnikovega ugovora. Vsebina načela zaupanja v pravo, ki je inkorporirano v ustavni določbi 2. člena (da je Slovenija pravna država) je v pravici vsakogar, zaupati v pravo in skladno z njim uravnavati svoja dejanja in pričakovanja. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj je torej bistvo pravne varnosti. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi uporaba razširjene domneve nevarnosti onemogočanja ali otežitve uveljavitve terjatve iz 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ (ki jo je uveljavila šele novela ZIZ-I) tudi za ugovore dolžnika, vložene pred uveljavitvijo ZIZ-I, pomenila nedopusten poseg v pravni položaj dolžnika pred uveljavitvijo novele ZIZ-I. 11. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 165 člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ).