Jedro

Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 4 leta, 8 mesecev in 3 dni, se glede na drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece zavarovancu lahko zniža za 4 leta in 8 mesecev na račun benifikacije, in sicer na 54 let in 8 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 17. 2. 2016 dopolnil 52 let in 4 mesece starosti ter 38 let, 1 mesec in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa, ter več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, skupaj z dodano dobo. Tožnik na dan 17. 2. 2016 tako izpolnjuje pogoj pokojninske dobe brez dokupa z dodano dobo, ne izpolnjuje pa pogoja starosti 54 let in 8 mesecev, saj je dopolnil 52 let in 4 mesece starosti. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po petem odstavku 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2. Pravica do 20 % starostne pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po Zakonu o policiji v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik trpi sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 18. 7. 2016 in št. ... z dne 14. 3. 2016 in da se mu prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 18. 2. 2016 dalje ter izda odločba o odmeri, višini in izplačevanju, 20 % starostne pokojnine. Obenem je sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje obrazložilo razloge, zakaj je zavrnilo njegov tožbeni zahtevek, ni pa se v sodbi opredelilo do njegovih zatrjevanj, da je pogoj za pridobitev pravice do 20 % starostne pokojnine izpolnil že pred 1. 1. 2016 in sicer dne 18. 2. 2015. Res pa je, da je zahtevo vložil v letu 2016, to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/15, v nadaljevanju ZPIZ-2 B). V svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 14. 11. 2016 se je skliceval na varstvo pridobljenih pravic. Meni, da določba 39. a člena ZPIZ-2 B posega v pravice za nazaj in na takšen način spreminja njegov pravni položaj. Meni, da bi mu navedena pravica do 20 % starostne pokojnine pripadala od naslednjega dne od vložitve zahteve, zato, ker je pogoje izpolnil v letu 2015, še preden je pričel veljati ZPIZ-2 B. 3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in vztraja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi je potrebno izhajati iz zakona, ki velja od 1. 1. 2016 dalje, ker je bil postopek pričet februarja 2016. Tudi tožnikove navedbe o izpolnjevanju pogojev po 399. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) v letu 2015 ne bi mogle pomeniti podlage za drugačno odločitev v zadevi. Dejstvo je, da je potrebno izhajati iz predpisov, ki so obstajali na dan odločanja v zadevi oziroma na dan vložitve zahteve. Poudarja, da ZPIZ-2 B ne vsebuje kakšne prehodne določbe, ki bi omogočala uporabo prej veljavnega predpisa v takšnem primeru, kot ga navaja tožnik. Poudarja, da je v podobni zadevi že odločilo Višje delovno in socialno sodišče pod opr. št. Psp 28/2017 z dne 2. 2. 2017. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takšna kršitev pa v konkretnem primeru ni podana, saj ima sodba razloge o odločilnih dejstvih, do neodločilnih dejstev pa se sodišču ni potrebno opredeljevati. Vprašanje, ali je tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma do 20 % izplačila starostne pokojnine v letu 2015, še preden je vložil zahtevo pri tožencu, za rešitev te zadeve ni relevantno.

7. V obravnavanem primeru je odločilno, da je tožnik zahtevo za priznanje 20 % starostne pokojnine pri tožencu vložil dne 17. 2. 2016. Po določbi 11. člena ZPIZ-2 se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. V ZPIZ-2 je posebej določeno, od kdaj dalje zavarovanci pridobijo pravice iz obveznega zavarovanja. Po splošnih pravnih načelih pa se pogoji za priznanje posamezne pravice ugotavljajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložene zahteve, razen če ni za posamezno pravico izrecno v prehodih in končnih določbah posebej in drugače določeno. S tem v zvezi se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da je pogoje izpolnil, še preden je začel veljati ZPIZ-2 B in na to, da ta predpis posega v pravice za nazaj in s tem spreminja njegov pravni položaj. V konkretnem primeru pa tudi ni mogoče govoriti o pridobljenih pravicah in njihovem varstvu.

8. Med strankama ni sporno, da je tožnik pri tožencu zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine vložil dne 17. 2. 2016. Tedaj je že veljal ZPIZ-2 B in določba 39. a člena. Ta določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012, v skladu s prvim odstavkom 391. ali 394. člena tega zakona, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

9. Pogoje za starostno pokojnino ZPIZ-2 določa v 27. členu. Po tej določbi zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe. Pravico do starostne pokojnine pridobi tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Skladno s petim odstavkom 27. člena ZPIZ-2 je bila starost 60 let v letu 2016 za moške znižana na starost 59 let in 4 mesece ob hkratnem izpolnjevanju 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

10. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik do dneva vložitve zahteve dopolnil 52 let in 4 mesece starosti ter 38 let, 1 mesec in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa in brez dodane dobe, šteto od 13. 7. 1981 do 17. 2. 2016. Od tega je dopolnil 33 let, 5 mesecev in 17 dni efektivne delovne dobe, 4 leta in 8 mesecev ter 3 dni zavarovalne dobe, ki se je štela s povečanjem 12/16 v obdobju od 23. 12. 1983 do 31. 1. 1984 in od 1. 2. 1985 do 31. 12. 2000 (potrdilo BD-5) Ministrstva za notranje zadeve RS z dne 12. 5. 2014. Nadalje je razvidno, da je tožnik od 1. 1. 2001 dalje vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pri A., da so prispevki plačani do 31. 5. 2014 in da je ob izdaji prvostopne odločbe v delovnem razmerju pri Ministrstvu za notranje zadeve RS, Policijska uprava B. 11. Glede na to, da tožnikova povečana zavarovalna doba znaša 4 leta, 8 mesecev in 3 dni, se glede na drugi odstavek 398. člena ZPIZ-2 starostna meja 59 let in 4 mesece zavarovancu lahko zniža za 4 leta in 8 mesecev na račun benifikacije in sicer na 54 let in 8 mesecev. Tožnik je na dan vložitve zahteve 17. 2. 2016 dopolnil 52 let in 4 mesece starosti ter 38 let, 1 mesec in 20 dni pokojninske dobe brez dokupa, ter več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, skupaj z dodano dobo. Tožnik na dan 17. 2. 2016 tako izpolnjuje pogoj pokojninske dobe brez dokupa z dodano dobo, ne izpolnjuje pa pogoja starosti 54 let in 8 mesecev, saj je dopolnil 52 let in 4 mesece starosti. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po petem odstavku 27. člena v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPIZ-2. 12. Tožnik sicer izpolnjuje pogoje starosti in dobe po 399. členu ZPIZ-2 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena Zakona o policiji, za priznanje pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu. Zakon o policiji med drugim za pridobitev pravice do starostne pokojnine zahteva tudi, da ima zavarovanec določeno obdobje status pooblaščene uradne osebe. Zakon o policiji upravičencem pod ugodnejšimi pogoji kot jih določa 27. (in tudi 29.) člen ZPIZ-2 kot splošni predpis, zagotavlja pravico do starostne pokojnine. Ne glede na to, da tožnik za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 ob predpostavki, da je izpolnjen tudi pogoj statusa pooblaščene uradne osebe, pa to za odločitev glede izplačila 20 % starostne pokojnine ni odločilno. Glede na 39. a člen ZPIZ-2 B se pravica do starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogoja za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu ZPIZ-2, kot splošnem predpisu, ne more priznati. Šteje se namreč, da v kolikor tožnik izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2, da izpolnjuje pogoje po posebnem predpisu.

13. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je pravica do 20 % starostne pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih, ne pa na pogoje za upokojitev po posebnih predpisih, to je po Zakonu o policiji (Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami) v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Določba 399. člena ZPIZ-2 se nanaša izključno le na postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih in ne na pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.

14. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja, da je bilo v prvotnem besedilu tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % pokojnine določeno, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. V citirani določbi prvotnega besedila 38. člena ZPIZ-2 posebej pogoj, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po tem zakonu, ni bil določen. Z razliko od prvotno od 1. 1. 2013 veljavne določbe 38. člena ZPIZ-2, pa je v 39. a členu ta pogoj izrecno določen. Takšna določba tudi zasleduje namen, zaradi katerega je bilo prvotno besedilo 38. člena ZPIZ-2 glede izplačevanja 20 % pokojnine, spremenjeno. Kot izhaja iz obrazložitve k 7. členu ZPIZ-2 B v Poročevalcu, je možnost prejemanja 20 % pokojnine le v primeru upokojitve po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne pa v primeru upokojitve po posebnih predpisih. To dodatno potrjuje spremenjeni osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2, ki priznanje zahtevane pravice izrecno pogojuje z izpolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe. Glede izpolnjevanja pogojev po splošnih predpisih za pridobitev pravice do starostne pokojnine in do izplačevanja 20 % pokojnine, je stališče v identični zadevi opr. št. Psp 28/2017 pritožbeno sodišče že zavzelo in se pri tem sklicevalo, ne samo na namen, zaradi katerega je bila spremenjena prvotna določba 38. člena ZPIZ-2, ampak tudi na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 88/2015 z dne 14. 10. 2015. 15. Ker se določba 39. a člena ZPIZ-2 B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter hkrati v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspel.