Jedro

Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino v 21. členu določa, da v primeru, če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji. Seštevanje zavarovalnih dob po sporazumu pride v poštev le, če zavarovanec brez seštevanja dob ne izpolnjuje pogojev za dajatev. Tožnik je na dan uveljavitve pravice do starostne pokojnine izpolnjeval pogoje za samostojno starostno pokojnino po slovenskih predpisih (ZPIZ-1), zato mu je bila starostna pokojnina odmerjena zgolj z upoštevanjem slovenske zavarovalne dobe, pri tem pa se je kot slovenska zavarovalna doba štela tudi prevzeta hrvaška zavarovalna doba, saj ta ni presegala 12 mesecev. Ker pogoj za seštevanje dob po sporazumu ni izpolnjen, toženec pri odmeri starostne pokojnine tožniku pravilno ni upošteval pokojninske dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 8. 4. 2013 in št. ... z dne 8. 3. 2013 ter da se tožniku starostna pokojnina odmeri v višini 75,30 % od ugotovljene pokojninske osnove od 1. 7. 2011 dalje. Ugotovilo je, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine zgolj z upoštevanjem slovenske in prevzete hrvaške zavarovalne dobe in da pogoji za seštevanje zavarovalne dobe, ki jo je tožnik dobil v Bosni in Hercegovini ne pridejo v poštev, saj je samostojna pokojnina primarna dajatev, seštevanje zavarovanih dob pa pride v poštev le, če zavarovanec brez seštevanja pogojev za dajatev pogojev ne izpolnjuje.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je odmerjena višina odstotka 73,25 % za 37 let za 2,05 % manj, ker je njegova skupna delovna doba 41 let, 10 mesecev in 25 dni, povečana za eno leto in 10 mesecev ter 25 dni, kar pomeni, da eno leto poveča odstotek za 3, drugo leto pa za 2,6 %. Meni, da se mu ni upoštevala podaljšana delovna doba za 1 leto, 10 mesecev in 25 dni po odločbi z dne 8. 3. 2013. Nadalje navaja, da ima skupno delovno dobo v obsegu 42 let, 5 mesecev in 16 dni, pridobljeno v Jugoslaviji in v Sloveniji, čeprav mu je po odločbi priznana delovna doba 41 let, 10 mesecev in 25 dni, kar pomeni, da mu je bilo priznano 6 mesecev premalo. V kolikor bi šel v pokoj leta 1989 ali 2007 bi bila njegova pokojnina višja, Sporazum med BIH in Slovenijo pa je njegovo osnovo za pokojnino zmanjšal. Prepričan je, da bi se morala pokojnina izračunavati enako kot pri upokojencih, ki so bili upokojeni pred Sporazumom med Slovenijo in BIH.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 8. 4. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 8. 3. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 858,38 EUR na mesec od 1. 7. 2011 dalje. Pravica mu je bila priznana na podlagi 36 let, 7 mesecev in 18 dni slovenske pokojninske dobe in 5 mesecev in 4 dni prevzete hrvaške pokojninske dobe, skupaj torej, na podlagi 37 let in 22 dni pokojninske dobe.

6. Iz upravnega spisa tožene stranke in iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik dopolnil slovensko zavarovalno dobo v obsegu 33 let, 2 mesecev in 5 dni slovenske efektivne dobe, s tem, da se mu je določeno obdobje štelo s povečanjem 12 mesecev za 14 mesecev, tako da je znašala tožnikova beneficirana zavarovalna doba 3 leta, 4 mesece in 24 dni. Iz potrdila hrvaškega nosilca zavarovanja z dne 26. 10. 2007 na obrazcu ... je razvidno, da je bil tožnik zavarovan pri hrvaškem nosilcu zavarovalna v trajanju 5 mesecev in 4 dni. Zavarovanec je na podlagi slovenske pokojninske dobe skupaj s privzeto hrvaško zavarovalno dobo imel 37 let in 3 dni pokojninske dobe. Od navedene dobe je tožnik do 31. 12. 1999 dopolnil 25 let, 6 mesecev in 22 dni pokojninske dobe in se mu je za to dobo odmerila pokojnina v višini 56 %. Temu odstotku se je prištelo še 17,25 % za dobo pribito v zavarovanje po 1. 1. 2000 v trajanju 11 let in 6 mesecev. Pri tožniku je najugodnejše 18-letno mesečno povprečje plač oz. osnov zavarovanja iz obdobja 1979 do 1996, ki znaša 1.196,75 EUR.

7. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim navedbam, da bi znašala skupna delovna doba tožnika, ki bi se upoštevala pri odmeri starostne pokojnine s strani toženke 42 let, 5 mesecev in 16 dni. V izpodbijani sodbi je prvostopenjsko sodišče tožniku primerno pojasnilo, da mu tožena stranka pravilno ni upoštevala dopolnjene pokojninske dobe v BIH, kjer je tožnik dopolnil 5 let, 4 mesece in 16 dni zavarovalne dobe, kakor izhaja tudi iz obrazca .... Tožniku je bila s strani Zveznega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje BIH priznana sorazmerna starostna pokojnina za 64 mesecev pokojninske dobe, dopolnjene v BIH, za kar dobiva sorazmerni del starostne pokojnine v višini 26,74 KM od 1. 7. 2011 dalje.

8. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki se uporablja v tem sporu, saj se je postopek pričel pred 1. 1. 2013. Citirani člen določa, da moški zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 58 let, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe, oz. pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe oz. pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik izpolnjuje drugi pogoj, saj je dopolnil 20 let pokojninske dobe, pri tem pa se njegova starost, upoštevajoč dobo s povečanjem, ustrezno zniža. 9. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Ur. l. RS - MP, št. 10/2008; v nadaljevanju: BBHSZ) v 21. členu določa, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji. Seštevanje zavarovalnih dob po 20. in 22. členu BBHSZ pride v poštev le, če zavarovanec brez seštevanja pogojev za dajatev ne izpolnjuje. Tožnik je na dan uveljavitve pravice do starostne pokojnine pogoje za samostojno pokojnino po slovenskih predpisih izpolnjeval, zato mu je bila starostna pokojnina odmerjena zgolj z upoštevanjem slovenske zavarovalne dobe, pri tem pa se je kot slovenska zavarovalna doba štela tudi prevzeta hrvaška zavarovalna doba, saj ta ni presegala 12 mesecev.

10. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bila starostna pokojnina izračunana od pokojninske osnove, izračunane po 39. in 406. členu ZPIZ-1, na podlagi plač oz. osnov zavarovanja, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so za zavarovanca najugodnejša iz posameznih obdobjih po letu 1970. Za tožnika je bilo najbolj ugodno obdobje plač iz obdobja 1979 do 1996. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da se je starostna pokojnina pravilno odmerila v skladu z 50. členom v zvezi s 409. členom ZPIZ-1 od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, kakor je bilo že pojasnjeno.

11. Zavzemanje pritožnika, da bi se mu celotno delovno obdobje odmerilo po predpisu ZPIZ-1, glede na prej navedene materialne predpise, ni mogoče, saj je bilo z Mednarodnim sporazumom - BBHSZ posebej urejeno, kako se navedena socialna problematika in s tem tudi problematika pokojninskih dajatev ureja v primeru, kakor je ta. V izogib ponavljanju pritožbeno sodišče še dodaja, da se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.