Jedro

Pravni promet z delom javne ceste je dopusten, kolikor pristojni občinski organ o tem sprejme ustrezen upravni akt, s katerim se del javne ceste opusti (1. in 2. odstavek 82. člena ZJC v zvezi z 18. členom ZJC). Sklep Sveta tožene stranke z dne 22. 2. 2006 št. ... tudi po presoji sodišča po svoji vsebini ni takšen upravni akt. Z njim je tožena stranka šele napovedala izvedbo postopka za ukinitev javnega dobra, parcelacijo in pogoje za prodajo določenemu kupcu, v tem obsegu pa ne gre za upravno stvar, ki jo ureja upravno pravo, zato tožnica v tem delu postopka ne more imeti položaja stranke v upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Svet Mestne občine A. je s sklepom št. ... z dne 22. 2. 2006 odločil, da se sprejme posamezni program prodaje premoženja za prodajo nepremičnine – dela zemljišča parc. št. 3043/1, cesta v izmeri 4451 m2, vpisanega v Seznam I, k.o. B., in sicer zemljišča v približni izmeri 70 m2, ki ga Mestna občina A. po opravljeni geodetski izmeri izvzame iz javnega dobra kot zemljišče, ki je v postopku odmere pridobilo novo parcelno številko, in za to zemljišče sklene prodajno pogodbo s A. A. iz B. pod v sklepu določenimi pogoji. Tožnica, ki je lastnica zemljišča s parc. št. 3004/1 k.o. B., ležečega neposredno ob spornem delu navedenega javnega dobra, je z vlogo z dne 27. 6. 2006 zahtevala vročitev navedenega sklepa in zadržanje njegove izvršitve. Dne 11. 9. 2006 pa je tožnica v navedeni zadevi vložila pritožbo, s katero ponovno zahteva vročitev navedenega sklepa, podrejeno pa zadržanje njegove izvršitve. Iz obrazložitve pritožbe izhaja, da jo vlaga kot pritožbo zaradi molka organa, ker o njeni zahtevi z dne 27. 6. 2006 še ni bilo odločeno. Tožena stranka (tedanji župan Mestne občine A.) je s sklepom z dne 9. 11. 2006 , ki ga tožnica izpodbija v tem upravnem sporu, pritožbo z dne 11. 9. 2006 zavrgel na podlagi 1. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 do 65/08), po kateri pristojni organ vlogo najprej preizkusi in jo s sklepom zavrže, če ne gre za upravno zadevo. Menil je, da gre v spornem primeru za postopek prodaje zemljišč, ki so v lasti tožene stranke, pri čemer pa gre za upravni postopek le v tistem delu realizacije postopka prodaje, ko se odloča o izvzemu dela nepremičnine iz javnega dobra, kar je razvidno iz razvida upravnih postopkov, ki jih vodijo občine. V sporni zadevi postopek prodaje do te stopnje še ni bil izpeljan in torej ne gre za upravni postopek, v katerem bi tožnica lahko pridobila status stranke v postopku. V obrazložitvi sklepa je še navedel, da je bil na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja tožnici oziroma v njenem imenu B. B. dne 23. 6. 2006 omogočen vpogled v spis in tudi sklep zadeve št. ....

Že pred opisanim je tožnica dne 18. 2. 2002 pri toženi stranki vložila vlogo, poimenovano Odkup oziroma zamenjava zemljišča, ki se uporablja v javne namene, v kateri navaja, da je bilo v letu 1993 izvedeno zamejničenje in na novo izmerjena posestna meja njene parcele št. 3004/1 (k.o. B.) ter dne 27. 5. 1993 izdana odločba, iz katere je razvidno, da se je v naravi spremenila vrsta rabe parcele, in sicer dela zemljišča, ki se uporablja kot javna površina – cesta; temu delu je določena parc. št. 3004/21, njegova izmera pa je 77 m2. Tožnica je toženi stranki predlagala, da opravi zamenjavo tega dela zemljišča z delom zemljišča s parc. št. 3043/2 (dejansko gre, kot izhaja iz poslanih spisov tožene stranke, za del zemljišča s parc. št. 3043/1), ki se nahaja v javni lasti in je po geodetskih podatkih pot širine 6 do 7 metrov, ki meji na severno stran tožničine parcele 3004/1, zato bi bila tovrstna zamenjava mogoča. V zvezi s to vlogo je dne 21. 8. 2006 pri toženi stranki vložila pritožbo zaradi molka upravnega organa, v kateri navaja, da je z vlogo z dne 18. 12. 2002 zahtevala zamenjavo svojega zemljišča s parc. št. 3004/21, ki je neprostovoljno v javni rabi, za drugo sosednje zemljišče, del javne poti s parc. št. 3043/1, prav tako v javni rabi, ki je v naravi že daljši čas nezakonito v posesti A. A. in C. C.. Dalje navaja, da je upravni organ vlogo z dne 18. 2. 2002 začel obravnavati po takratnem referentu za reševanje lokalnih poti, vendar zadeve ni zaključil. V pritožbi postavlja tudi zahtevo, naj tožena stranka, če nima namena zamenjati predmetnega zemljišča, sklene s tožnico kot lastnico pogodbo o odškodnini, ki se bo plačevala iz proračuna tožene stranke. Oddelek za gospodarske in premoženjske zadeve tožene stranke je s sklepom št. ... z dne 30. 8. 2006 navedeno pritožbo tožnice zavrgel iz razloga, ker pri vlogi z dne 18. 2. 2002 ne gre za upravno zadevo, temveč za razpolaganje s premoženjem tožene stranke. Postopek razpolaganja s premoženjem tožene stranke pa ni upravni postopek, zato je bilo treba pritožbo zaradi molka upravnega organa zavreči na podlagi 1. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Zoper ta sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo, v kateri je uveljavljala, da je upravni organ prve stopnje v sklepu napačno uporabil določbo 129. člena ZUP namesto 255. v zvezi z 222. členom ZUP, zato je sklep nezakonit, nezakonit pa je bil tudi njegov pravni pouk, v katerem je bil naveden rok za pritožbo osem dni, kar je v nasprotju z 258. členom ZUP. Župan tožene stranke je z odločbo št. ... z dne 9. 11. 2006, ki jo tožnica tudi izpodbija v tem upravnem sporu, navedeno pritožbo zavrnil. Ugotovil je, da je bil pravni pouk v navedenem sklepu sicer napačen, vendar ni vplival na tožničino pravico do pritožbe, ker je pritožbo vložila v zakonitem roku. Glede vsebine sklepa pa je bil mnenja, da je organ prve stopnje pritožbo pravilno obravnaval kot vlogo na podlagi 129. člena ZUP, ko je presodil, da se vloga nanaša na postopek razpolaganja z zemljišči ter da to ni upravna zadeva po 2. členu ZUP. Skladno z 20. členom Zakona o lokalni samoupravi namreč občine lahko posedujejo, pridobivajo in razpolagajo z vsemi vrstami premoženja, v primeru postopka razpolaganja z zemljišči, ki so v lasti občine, pa gre za upravni postopek le v tistem delu, ko se odloča o izvzemu iz javnega dobra, za kar pa v obravnavani zadevi ni šlo. Postopek s pritožbo po 255. členu v zvezi z 222. členom ZUP bi bil utemeljen le v primeru, ko bi v zadevi tekel upravni postopek.

Tožnica navedena dokončna upravna akta (sklep z dne 9. 11. 2006 in odločbo z dne 9. 11. 2006) izpodbija kot nezakonita iz razlogov, ker meni, da je sklep Sveta Mestne občine A. z dne 22. 2. 2006 upravna odločba, saj je bilo z njim dejansko odločeno ne le o prodaji premoženja tožene stranke, ampak tudi o izvzemu nepremičnine oziroma dela nepremičnine s parc. št. 3034/1 k.o. C. (dejansko gre za parc. št. 3043/1 k.o. B.) iz javnega dobra, pri čemer se sklicuje nad 3. točko spornega sklepa, po kateri „po opravljeni geodetski odmeri Mestna občina A. izvzame iz javnega dobra zemljišče, ki je v postopku odmere pridobilo novo parc. št., in za to zemljišče sklene prodajno pogodbo“. Navaja, da je bila parcelacija že izvedena in izdan upravni akt geodetskega organa prve stopnje, zoper katerega je tožnica vložila pritožbo, o kateri pa še ni odločeno. Tožnica meni, da mora biti o izvzemu javnega dobra iz javne rabe odločeno v upravnem postopku in izdana ustrezna upravna odločba, kjer ima tožnica pravico do udeležbe in tudi pravico do vročitve takšne odločbe. Tožnica dalje meni, da je tudi v zvezi z zahtevo, datirano s 16. 2. 2002 (ki je k toženi stranki prispela 18. 2. 2002) smiselno predlagala, da se omogoči javna raba javne poti na parceli št. 3034/1 k.o. C. (dejansko gre za del parcele 3043/1 k.o. B.). Meni, da gre pri aktih, s katerima je bilo o njeni kasnejši pritožbi zaradi molka organa negativno odločeno, za nezakonito in arbitrarno ravnanje tožene stranke, saj ta tudi še ni odločila o pobudi za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in o vlogi za zadržanje izvršitve odločbe z dne 27. 6. 2006. V tožbi tožnica tudi navaja razloge, zaradi katerih ima interes, da se na celotni parceli 3043/1 k.o. B. ohrani javna pot. Predlaga, da sodišče sklep župana tožene stranke z dne 9. 11. 2006 odpravi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu organu, ter odpravi odločbo župana tožene stranke z dne 9. 11. 2006 in sklep Oddelka za gospodarske in premoženjske zadeve tožene stranke z dne 30. 8. 2006 ter zadevo vrne v ponovno obravnavanje organu prve stopnje, ki naj odloči, da nepremičnina s parc. št. 3043/1 k.o. B. v celotnem obsegu ostane v javni rabi kot javna pot. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih aktih in predlaga naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov poslanih spisov tožene stranke je razvidno, in to med strankama tudi ni sporno, da se tožničine vloge, o katerih ali v zvezi s katerimi je bilo odločeno v izpodbijanih upravnih aktih, nanašajo na del zemljišča s parc. št. 3043/1 k.o. B. (ta parcela je del lokalne ceste s št. ... – B. – C. – D. - E.). Med strankama tudi ni sporno, da je dejanska raba dela tega zemljišča, ki meji na severno stran tožničine parcele št. 3004/1 k.o. B., delno spremenjena, vendar ima po zemljiškoknjižnih podatkih celotna parcela št. 3043/1 status javnega dobra. Ker gre po podatkih spisov za del javne ceste, je po po mnenju sodišča na podlagi 2. odstavka 2. člena Zakona o javnih cestah (ZJC, Uradni list RS, št. 29/97 do 42/09) izven pravnega prometa. Pravni promet z delom javne ceste je namreč dopusten, kolikor pristojni občinski organ o tem sprejme ustrezen upravni akt, s katerim se del javne ceste opusti (1. in 2. odstavek 82. člena ZJC v zvezi z 18. členom ZJC). Sklep Sveta tožene stranke z dne 22. 2. 2006 št. ... tudi po presoji sodišča po svoji vsebini ni takšen upravni akt. Z njim je tožena stranka šele napovedala izvedbo postopka za ukinitev javnega dobra, parcelacijo in pogoje za prodajo določenemu kupcu, v tem obsegu pa ne gre za upravno stvar, ki jo ureja upravno pravo, zato tožnica v tem delu postopka ne more imeti položaja stranke v upravnem postopku. Takšen položaj bo imela lahko v zvezi z aktom o ukinitvi javnega dobra, ki pa po podatkih poslanih spisov še ni bil izdan oziroma postopek njegove izdaje niti ni bil začet. Po mnenju sodišča je zato pravilna presoja župana tožene stranke v izpodbijanem sklepu z dne 9. 11. 2006, da pri tožničini pritožbi z dne 11. 9. 2006 ne gre za pritožbo v zvezi z molkom organa v upravnem postopku, zato je njegova odločitev, da pritožbo zavrže na podlagi 1. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, pravilna in zakonita. Tožba zoper navedeni sklep je torej neutemeljena, zato jo je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS št. 105/06) zavrnilo.

Iz tožničine vloge z dne 18. 2. 2002 tudi po mnenju sodišča izhaja, da je predlagala toženi stranki sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi bilo spremenjeno lastninsko stanje glede dela tožničine parcele št. 3004/1, ki je po parcelaciji dobil št. 3004/21, in dela parcele 3043/1 (glej pritožbo zaradi molka organa z dne 21. 8. 2006) k.o. B.. Glede na določbe 328. in 329. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Uradni list št. 83/01) je torej z navedeno vlogo tožnica toženi stranki smiselno predlagala sklenitev menjalne pogodbe. Menjalna pogodba sodi med akte poslovanja, takšni akti pa se ne izdajajo v upravnem postopku. Zmotno je torej tožbeno stališče, da je šlo v spornem primeru, ker tožena stranka na navedeno vlogo po mnenju tožnice ni ustrezno reagirala, za molk upravnega organa v smislu določbe 4. odstavka 222. člena in določb 255. člena ZUP. Odločitev organa prve stopnje, da pritožbo zaradi molka upravnega organa, vloženo 21. 8. 2006, zavrže, ker ne gre za upravno stvar, je bila tako pravilna, pravilna pa je tudi izpodbijana odločba upravnega organa druge stopnje z dne 9. 11. 2006, s katero je bila pritožba zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa zavrnjena. Tožbo je bilo torej treba tudi v tem delu kot neutemeljeno zavrniti na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.