Jedro

Delavec ima pravico do plače glede na dejansko opravljenje dela, čeprav delovno mesto, na katerega je razporejen (in na katerem opravlja delo), ni sistemizirano.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek , da se razveljavita odločbi tožene stranke št. 0433-11-P-20537 z dne 23.3.1999 in št. 0433-4-127/168-99 z dne 6.5.1999. Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka višini 12.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev odločbe tožene stranke in vrnitev v ponovno presojo prvostopenjskemu organu.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere še mora paziti po uradni dolžnosti, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da so enakopravni pred zakonom, tožnika pa so razporedili na delovno mesto, še preden je bilo to sistemizirano. Sistemizirani sta bili dve delovni mesti, ki bi ustrezali izobrazbi, pa sta bili zasedeni in ker je bil razporejen na tretje še nesistemizirano delovno mesto z manjšim količnikom, ni bil v enakem položaju kot njegovi sodelavci. Prikrajšanje je bilo namreč na višini plače. Pritožbo zaključuje, da ne more tožena stranka zaradi izpolnitve pogodbe "narediti" delovnega mesta, ki ga po notranjih predpisih ni (pravilnik o sistemizaciji delovnih mest).

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne; ugotavlja, da je tožnik, zaslišan na glavni obravnavi dne 18.9.2002 povedal, da se je sistemizacija dopolnjevala šele kasneje po njegovi formalni razporeditvi in je od 18.3.1999 dejansko delal na delovnem mestu pomočnika komandirja, čeprav to delovno mesto še ni bilo formalno sistemitizirano. Skladno z odločbo je dobival plačo s količnikom 30,10 z vsemi dodatki. Pri vpogledu v pravilnik je videl, da sta sistemizirani samo dve delovni mesti in to tisti, ki sta bili že zasedeni. Nadalje je zaslišan izpovedal, da sta bili sistemizirani dve delovni mesti z visoko izobrazbo, od katerega je eno delovno mesto pomočnika komandirja z osnovnim koeficientom 3,25. Vseh pomočnikov komandirja je bilo šest, poleg tega pa še dva. Količnike so imeli v razponih od 2,90 do 3,10 odvisno od izobrazbe; z isto šolo so bili eni razporejeni na delovno mesto s količnikom 3,10, drugi pa na delovno mesto s količnikom 3,25. Izpovedal je tudi, da če bi imel količnik 3,35, ne bi vložil tožbe; ugovora zoper odločbo ni vložil zaradi količnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, upoštevaje tudi izpovedbo tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo pri izdaji sodbe, da je bila razporeditev pravilna. Tožnik ima visoko izobrazbo za delovno mesto s količnikom 3,10. Zato ni utemeljena njegova zahteva, da bi imel količnik 3,25, ker za to ni izpolnjeval pogojev. Pritožbene navedbe niso odločilne. Četudi bi bilo res, kot trdi pritožnik, da njegovo delovno mesto ni bilo sistematizirano, je vendarle odločilno dejansko stanje, kot je izpovedal sam tožnik, da je delo pomočnika opravljal. Delavec ima pravico do plače glede na dejansko opravljanje dela. Četudi bi formalno bil nerazporejen, ne bi imel pravice do višje plače, za katero je sodišče ugotovilo, da ni izpolnjeval pogojev. Ni točna pritožbena navedba, da je bila kršena enakopravnost, saj so delavci enakopravni pod enakimi pogoji. Tožnik tako ne bi imel utemeljenega zahtevka, ki ga sicer tudi ni uveljavljal, saj je ugovarjal zoper odločbo le iz navedenega razloga nesistematizi- ranega delovnega mesta, ne pa zaradi razvrstitve v plačilni razred. Ta pa je v bistvu nedenarni zahtevek, od katerega bi lahko odvisen tudi denarni zahtevek, to je plačilo plače. Tožniku ni bila kršena nobena pravica ne iz zakona, ne iz odločbe o razporeditvi, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.