Jedro

Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. do IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom odločilo, da stiki med mld. otroki A. A., B. B. in C. C. ter nasprotnim udeležencem potekajo pod nadzorom strokovnih delavcev CSD in sicer ob četrtkih od 13.30 do 15. ure (I. točka izreka). Pristojnemu CSD je v II. točki izreka naloženo redno mesečno poročanje o poteku stikov. Za primere kršitve te začasne odredbe je bila kršitelju izrečena denarna kazen v višini 300 EUR, ki jo sodišče izterja po uradni dolžnosti (III. točka izreka). Začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka oz. do drugačne odločitve sodišča (IV. točka izreka). V preostalem delu pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen (V. in VI. točka izreka).

2. Zoper izdano začasno odredbo vlaga nasprotni udeleženec pritožbo, ki jo je naslovil kot ugovor. Ker pa je bila v postopku kontradiktornost med udeležencema vzpostavljena, je vlogo glede na 273.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) treba šteti za pritožbo.

Pritožnik se ne strinja z omejevanjem pravice do stikov. Poudarja, da sta otroka stikov vesela in si jih želita, saj po končanem stiku nočeta k mami. Predlagateljica z otroki manipulira na način, da jim stike z očetom omejuje. Sodišče je v celoti sledilo predlagateljičinim navedbam o domnevnem nasilju, ni pa jih preverilo. Predlagateljica vlaga ovadbe z namenom, da bi mu onemogočila stike z otroki. Predlagateljičine trditve o nasilju bi moralo sodišče preveriti z njegovim zaslišanjem.

Pritožnik opozarja na pomanjkljivo vlogo CSD, ki odnose med udeležencema obravnava enostransko. V nadaljevanju izpostavlja problematične prostorske pogoje pri predlagateljici za normalen razvoj otrok. On ima veliko stanovanje, v katerem ima lahko vsak otrok svojo sobo. Omejitev stikov je za otroke škodljiva. Ti si želijo stikov vsaj v obsegu, kot so se izvajali pred spornim dogodkom, ko je nasprotna udeleženka zahtevala, da ji otroke pripelje ob dogovorjeni uri.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe zavrne kot neutemeljen.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ta pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 161. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta zapoveduje izdajo začasne odredbe (že) v primerih verjetne izkazanosti otrokove ogroženosti. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Začasna odredba je torej izjemno sredstvo in sodišče jo izda (le) v nujnih primerih.

6. Vse bistvene kriterije za izdajo začasne odredbe je sodišče pravilno presodilo. Temeljno podlago odločitve predstavljajo poročila in mnenja CSD z dne 9. 11. 2021, 7. 12. 2021 in 8. 4. 2022. CSD je opravil več razgovorov z obema staršema in pogovor z mld. sinom A. A. Nasprotni udeleženec je od razpada izvenzakonske skupnosti 12. 3. 2021 pa do konca leta 2021 imel z otroki malo stikov; obiskal jih je le trikrat ali štirikrat. Sodišče je sledilo materinim izjavam o psihičnem, fizičnem in ekonomskem nasilju, ki ga je nad njo v prisotnosti otrok v preteklosti izvajal nasprotni udeleženec. Ta vsakršno izvajanje nasilja nad predlagateljico in prepiranje pred otroki zanika ter v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče te trditve preveriti.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sledi ugotovitvam iz 14. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, v kateri so nanizani razlogi, ki z verjetnostjo izkazujejo nasilen odnos nasprotnega udeleženca do predlagateljice. Tudi njegova pojasnila posameznih dogodkov in ugotovitve pristojnega CSD, ki je družino obravnaval v preteklosti, z verjetnostjo izkazujejo obstoj nasilnih ravnanj. Nasprotni udeleženec do njih ni kritičen, jih minimizira in ne obžaluje ter tudi v pritožbi z navajanji o materini manipulaciji in lažeh sebe postavlja v vlogo žrtve. Ne izkazuje uvida v lastna ravnanja in svojega dela odgovornosti za trenutno družinsko situacijo ter se poslužuje groženj – izjavil jih je celo pri CSD. To se mu sploh ni zdelo problematično. Glede na vse izpostavljene okoliščine pritožbeno sodišče sledili ugotovitvi sodišča o grožnjah nasprotnega udeleženca, da bo ubil predlagateljico in njene starše. Izrekel jih je med prepirom v telefonskem razgovoru 6. 3. 2022, ko se je zavzemal, da bi pripeljal otroke k predlagateljici izven dogovorjenega časa. Njegova pretekla ravnanja in odnos, prežet z visoko konfliktnostjo, z verjetnostjo izkazujejo predlagateljičina zatrjevanja. V ta konflikt, ki vsebuje elemente nasilja, pa so močno vpleteni tudi otroci, še posebej najstarejši A. A. Deček je zaradi dogajanja med staršema zelo obremenjen. V šoli je zaskrbljen, nemotiviran za šolsko delo, deluje zaspano in odsotno. Močno nefunkcionalen odnos med staršema, ki se nista sposobna dogovarjati glede stikov, ter očetovo nasilje do matere, ki so mu priča otroci, tudi po presoji pritožbenega sodišča ogrožata zdrav razvoj otrok. Očetovo odklanjanje ponujene strokovne pomoči in vse prej izpostavljene okoliščine kažejo na nujnost ureditve stikov na način, da za otroke ne bodo obremenjujoči. Zato ni razloga, da ne bi sledili mnenju CSD po začasni vzpostavitvi stikov pod nadzorom. Stiki med A. A. in B. B. ter očetom so bili nekaj časa prekinjeni, z najmlajšo C. C. pa se sploh niso izvajali, zato bo strokovno osebje CSD pripomoglo k ponovni vzpostavitvi stika in krepitvi starševskih kapacitet. 8. Spisovno gradivo je sodišču nudilo dovolj podlage za sprejeto odločitev. Pritožba posplošeno oporeka CSD neustrezno oz. enostransko obravnavo. Iz mnenja z dne 9. 11. 2021 jasno izhaja, da je tudi CSD, ki je še v času skupnega življenja obravnaval družino, poročal o izvajanju psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, ki naj bi mu prisostvovala otroka A. A. in B. B. Sklicevanje pritožnika na boljše bivanjske pogoje, ki jih ima v primerjavi s predlagateljico, pa za konkretno odločitev niso odločilni.

9. Glede na zgoraj pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. do IV. točka izreka) potrdilo izpodbijani sklep sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1), saj tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

10. Pritožbeno sodišče pripominja, da je drugi odstavek v I. točki izreka nejasen, zato naj ga sodišče, skladno z določbo 328. člena ZPP, ustrezno popravi.

11. V tem pritožbenem postopku se ne odloča o pritožbi zoper končno odločbo, zato je tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo. Smiselno je uporabljeno določilo 164. čl. ZPP, ki za primere odločitev, ki niso končne, predvideva, da se o stroških postopka odloča s končno odločbo.