Jedro

Ne glede na to, da mladoletnik na obravnavi ni bil zaslišan, pa je sodišče prve stopnje v nasprotju z določilom 355. člena ZKP na njegov zagovor oprlo sodno odločbo. Ker je bil mladoletnik na seji za mladoletnike zaslišan brez ustreznih pravnih poukov in ker je sodišče prve stopnje na njegov zagovor oprlo sodno odločbo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Navedena procesna kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi in po uradni dolžnosti se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je senat za mladoletnike Okrožnega sodišča v Celju mladoletnemu A. A. na podlagi 74. člena KZ v zvezi s 375. členom KZ-1 izrekel vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega skrbstva, v okviru katerega mu je na podlagi četrtega odstavka 78. člena KZ v zvezi s 1. in 8. točko 77. člena KZ-1 izrekel še navodila opravičiti se oškodovanki ter obiskovati psihološke posvetovalnice. Navedeni vzgojni ukrep sme trajati najmanj eno leto in ne dlje kot tri leta po pravnomočnosti sklepa, izvaja pa ga CSD Savinjsko- Šaleška, Enota Žalec. V skladu s 484. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka proračun.

2.Zoper sklep se je pritožil mladoletnik po zagovorniku, kot je uvodoma navedel, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da mladoletnika oprosti oziroma sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena, izpodbijani sklep pa je bilo potrebno razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.

4.Ob pregledu spisovnega gradiva je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je mladoletnik prvič podal svoj zagovor na policiji dne 6. 10. 2022. Iz zapisnika o zaslišanju osumljenca pri Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje z dne 6. 10. 2022 (listna številka 14 do 16) je razvidno, da je bil mladoletnik zaslišan v skladu z določili 148.a člena ZKP, ob navzočnosti svojega zagovornika. Mladoletnik je bil nato zaslišan tekom pripravljalnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju dne 9. 10. 2023, prav tako v navzočnosti svojega zagovornika. V obeh primerih so bili mladoletniku pred zaslišanjem podani vsi pravni pouki v skladu s 5. členom ZKP, v pripravljalnem postopku pa tudi v skladu z določili 452.c, 454., 460. in 480. člena ZKP. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje zaslišalo mladoletnika na seji senata za mladoletnike dne 21. 3. 2024, ne da bi ga predhodno poučilo v skladu z določilom 5. člena ZKP in v skladu s posebnimi določbami, ki se nanašajo na pravice mladoletnikov v kazenskem postopku iz 452.c člena ZKP. Kljub temu, da mladoletnik ni bil deležen ustreznih pravnih poukov, pa je bil potem, ko je predsednica senata za mladoletnike njegov zagovor iz pripravljalnega postopka (ne pa tudi mladoletnikovega zagovora pred policijo, ko je bil zaslišan v skladu s 148.a členom ZKP), prebrala, zaslišan v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem, saj je iz zapisnika o opravljeni seji za mladoletnike razvidno, da je mladoletnik odgovarjal na vprašanja državne tožilke, pooblaščenca, zagovornika in predsednice senata.

5.Na seji dne 21. 3. 2024 je senat za mladoletnike v skladu z določilom četrtega odstavka 478. člena ZKP sklenil, da se bo v nadaljevanju opravila glavna obravnava. Na glavni obravnavi, ki se je opravila dne 24. 4. 2024, sta bila sicer navzoča (poleg ostalih) tudi mladoletnik in njegov zagovornik, vendar pa je iz zapisnika o opravljeni tajni glavni obravnavi za mladoletnike z dne 24. 4. 2024 razvidno, da je bila le-ta opravljena v nasprotju z določbami ZKP. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 479. člena določa, da se v primeru, ko odloča senat za mladoletnike na podlagi glavne obravnave, uporabljajo smiselno določbe tega zakona o pripravah na glavno obravnavo, o vodstvu glavne obravnave, o preložitvi in prekinitvi glavne obravnave, o zapisniku in o poteku glavne obravnave, sodišče pa na ta pravila ni vezano, če spozna, da v posameznem primeru njihova uporaba ne bi bila smotrna. Kljub slednjemu mora biti mladoletnik na glavni obravnavi vselej neposredno zaslišan in sicer po tem, ko je bil ustrezno poučen o svojih pravicah. Iz zapisnika o tajni glavni obravnavi z dne 24. 4. 2024 je razvidno, da se le-ta ni pričela s predstavitvijo predloga Okrožnega državnega tožilstva za izrek vzgojnega ukrepa, niti ni imel mladoletnik možnosti podati svojega zagovora. Iz zapisnika o opravljeni tajni glavni obravnavi tako ni razvidno, kdaj se je formalno obravnava sploh začela, saj so stranke, neposredno potem, ko je senat za mladoletnike sprejel sklep o izključitvi javnosti, podajale svoje navedbe v zvezi z dokaznimi predlogi, v nadaljevanju obravnave, ki se formalno sploh ni začela, pa se je prevesila v fazo dokazovanja z zaslišanjem oškodovanke. Takšno procesno vodstvo je v nasprotju z določbo 479. člena ZKP.

6.Ne glede na to, da mladoletnik na obravnavi ni bil zaslišan, pa je sodišče prve stopnje v nasprotju z določilom 355. člena ZKP na njegov zagovor oprlo sodno odločbo. Ker je bil mladoletnik na seji za mladoletnike zaslišan brez ustreznih pravnih poukov in ker je sodišče prve stopnje na njegov zagovor oprlo sodno odločbo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Navedena procesna kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

7.Ne glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je terjala razveljavitev izpodbijanega sklepa že po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožbenim navedbam zagovornika.

8.Pritožnik namreč utemeljeno izpostavlja, da je pri presoji mladoletniku očitanega kaznivega dejanja (še zlasti, ker gre za očitek hudega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost), potrebno ocenjevati zlasti zagovor mladoletnika in izpovedbo oškodovanke v luči njune mladosti, neizkušenosti na področju spolnosti in s tem tudi možnosti, da si vsak od njiju spolnost v luči 15- oz. 16- letnika predstavlja na svoj način. Pri presoji zakonskih znakov mladoletniku očitanega kaznivega dejanja je pravno relevantno lahko le tisto, kar je mladoletnik lahko objektivno zaznal pri oškodovankinem odzivanju v njunem skupnem odkrivanju spolnosti, ne pa morebitno njeno subjektivno doživljanje le-te. Povedano drugače, mladoletnik lahko odgovarja za očitano kaznivo dejanje le v primeru, če mu je dokazano, da je oškodovanka nedvomno izrazila svoje nestrinjanje s spolnimi odnosi z njim, pa kljub njenemu izrecnemu nasprotovanju tega ni spoštoval, in hkrati, če je vedel, da je to, kar počne prepovedano, torej, da predstavlja zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja.

9.Zagovor mladoletnika in izpovedba oškodovanke sta si glede tega vprašanja diametralno nasprotna. Sodišče prve stopnje zagovoru mladoletnika ni verjelo, ker je, kot je zapisano v obrazložitvi, svoj zagovor spreminjal. Zagovornik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh ni pojasnilo, v čem naj bi mladoletnik spreminjal svoj zagovor. Po drugi strani je izpovedbo oškodovanke ocenilo za povsem verodostojno in konsistentno zaradi njenih ″vseskozi skladnih in prepričljivih navedb ob podaji kazenske ovadbe, v pripravljalnem postopku in na glavni obravnavi‶ (točka 8 obrazložitve). Pa vendar natančna analiza njenih navedb v različnih fazah postopka temu povsem ne pritrjuje. Ob podaji kazenske ovadbe dne 31. 5. 2022 je oškodovanka med drugim opisala tudi potek dogajanja v petek, dne 8. 4. 2022. Enako kot v svoji izpovedbi na sodišču je v zvezi s tem povedala, da je preko vikenda od petka 8. 4. 2022 do ponedeljka 11. 4. 2022 bila pri mladoletniku doma. Ob podaji kazenske ovadbe je navedla, da sta v tem vikendu večkrat imela spolne odnose, ki jih sicer sama ni želela. Po opisu spolnega odnosa, ki naj bi se po njenih navedbah zgodil 8. 4. 2022 na mladoletnikovem domu, kamor sta skupaj prišla iz šole, proti njeni volji, je navedla, da sta v nedeljo ponovno imela spolni odnos, podrobnosti se ni spomnila, spomnila pa se je, da jo je ponovno bolelo, kar je tudi povedala mladoletniku in jo je ob tem upošteval ter prenehal. Ob koncu je tudi navedla, da A. A. sicer ne želi prijaviti, ker misli, da ni bilo posilstvo, ker ni uporabil sile. Na policijo je prišla zgolj zato, ker so ji na ginekološkem pregledu rekli, da je to sum posilstva in da mora na policijo. Drugače je izpovedala, ko je bila zaslišana v pripravljalnem postopku dne 11. 9. 2023, ko je v zvezi z dogajanjem obravnavanega vikenda izrecno navedla, da je mladoletnik v nedeljo z njo ponovno želel imeti spolni odnos, vendar mu je odgovorila, da "ni šans". Na zaslišanju je, podobno kot ob podaji kazenske ovadbe, navedla, da je šele pri pregledu pri ginekologu izvedela, da naj bi bilo takšno ravnanje s strani mladoletnika posilstvo. V nadaljevanju svoje izpovedbe pa je navedla, da je svoji starejši sestri dne 18. 4. 2022 (na dan, ko je mladoletnik razdrl njuno zvezo kar po telefonu) povedala, da jo je mladoletnik posilil, zaradi česar se je sestra močno razjezila in je tudi pred hišo, kamor so se vsi skupaj še istega dne pripeljali po njene stvari, vpila. Glede navedenih razhajanj v izpovedbi oškodovanke se prvo sodišče ni opredelilo.

10.Sodišče prve stopnje je nadalje kot razloge, zaradi katerih je verjelo oškodovankini izpovedbi, navedlo, da je ta potrjena z izpovedbami prič, zlasti oškodovankinih staršev in obeh sester, kakor tudi z določenimi listinskimi dokazi. Zagovornik utemeljeno izpostavlja, da iz ambulantnega kartona Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Klinike za ginekologijo z dne 31. 5. 2022 izhaja povzetek oškodovankinih navedb pri pregledu, medtem ko sam pregled ni potrdil ničesar, kar bi pritrjevalo grobim spolnim odnosom (kar pa je glede na časovno odmaknjenost od zadnjega spolnega odnosa do pregleda, razumljivo). Priče, ki po oceni sodišča pritrjujejo oškodovankini izpovedbi, pa so zgolj posredne priče, ki so lahko izpovedale o tem, kar jim je oškodovanka povedala, pri čemer ne gre spregledati, da jim je oškodovanka o grobem ravnanju mladoletnika med spolnimi odnosi povedala šele po razpadu njune zveze. Tudi ta okoliščina je pomembna pri presoji izpovedbe oškodovanke, zlasti, ker iz dokazov nedvomno izhaja, da je bil mladoletnik tisti, ki je oškodovanki v telefonskem pogovoru, le dober teden po tem, ko je preko vikenda prenočila pri njem, povedal, da ne želi biti več z njo ter v nadaljevanju z njo prekinil vse stike. Takšen nenaden razhod s fantom, s katerim sta bila v zvezi leto in štiri mesece in v katerega je bila, kot je večkrat poudarila, močno zaljubljena, je brez dvoma pri njen povzročil prizadetost, šok in razočaranje (o čemer sta izpovedali obe njeni sestri). V luči takšnih okoliščin podana kazenska ovadba ter oškodovankino zatrjevanje glede spolnih odnosov proti njeni volji, česar mladoletnik naj ne bi upošteval, bi ob dejstvu, da je šlo mladostnico, ki je šele začela odkrivati svet spolnosti s svojim prvim fantom (kar v enaki meri velja tudi za mladoletnika), bi lahko pomenilo, da je oškodovanka v svoji izpovedbi, kot upravičeno izpostavlja zagovornik (nikakor z namenom izkrivljati resnico), izpovedovala o svojih subjektivnih občutkih in dojemanju spolnih odnosov s fantom, ki jo je nenadoma zapustil.

11.Glede dogajanja z dne 8. 4. 2022, glede katerega je mladoletnik zatrjeval alibi, torej, da do spolnih odnosov z oškodovanko sploh ni prišlo, ker je bil na ta dan na turnirju v Vrsarju, oškodovanka pa nasprotno, da sta tega dne imela spolne odnose, je sodišče prve stopnje sicer velik del dokaznega postopka namenilo ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi z očitkom mladoletniku, vendar je po oceni pritožbenega sodišča v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo izpovedbi oškodovanke tudi glede njenih navedb o dogajanju dne 8. 4. 2022. Oškodovanka je glede tega dne povedala, da sta z mladoletnikom skupaj prišla iz šole k njemu domov, pri čemer je kot dokaz predložila svojo fotografijo, posneto ob 14.32 uri. Nato naj bi po njenem zatrjevanju z mladoletnikom imela spolni odnos proti njeni volji na način, kakor ga je opisala in sicer okoli 15.00 ure. Po drugi strani pa je sodišče prve stopnje imelo pred seboj izpovedbi prič, ki sta potrjevali zagovor mladoletnika, da se je tega dne udeležil turnirja v Vrsarju. Priča B. B., predsednik namiznoteniškega kluba NTK ..., kjer mladoletnik trenira namizni tenis, je namreč na glavni obravnavi izpovedal, da je bila namizno teniška tekma v ... dne ..., ki je bila za njihov klub zelo pomembna, zato so prosili vse svoje igralce, da so na tej tekmi prisotni. Potrdil je, da je bil na tej tekmi prisoten tudi mladoletni A. A., čeprav je predhodno zaprosil, če je lahko odsoten, ker bi rad odšel v Vrsar. Hkrati je tudi potrdil, da je bil mladoletnik dne ... odsoten s treninga v ..., kar je preveril v aplikaciji, v kateri beležijo prisotnost oziroma odsotnost na treningih. Priča C. C., predsednik STK ... pa je potrdil, da so mladoletnega A. A. povabili na turnir, na katerem je igral le v petek ... popoldne, medtem ko se turnirja naslednjega dne ni udeležil. Izpovedbi navedenih dveh prič sodišče prve stopnje z ničemer ni ovrglo, nasprotno, v točki 18 obrazložitve je navedlo, da se je mladoletnik lahko udeležil dne ... prireditve v Vrsarju, saj se je le-ta, po izpovedbi C. C., odvijala med 16.00 in 20.00 uro. Po drugi strani pa je verjelo tudi oškodovanki, da sta obravnavanega dne z mladoletnikom skupaj prišla iz šole k njemu domov in da se je dogodek, kot ga je opisala, zgodil okoli 15.00 ure. Zagovornik utemeljeno opozarja, da je takšen zaključek sodišča prve stopnje na meji verjetnega, ker si je težko predstavljati, da bi mladoletnik lahko okoli 15.00 ure imel na svojem domu na ... spolni odnos z oškodovanko, nato pa bi se istega popoldneva udeležil še turnirja v Vrsarju. Najmanj, kar je pri takšnem sklepanju sodišča prve stopnje ostalo nepojasnjeno, je, kako je mladoletnik lahko pripotoval v Vrsar na turnir, kdaj se je nato vrnil domov (glede na njegovo nesporno ugotovljeno udeležbo na turnirju naslednjega dne ...2 v ...) in ne nazadnje ali je bil res, kot trdi oškodovanka, tega dne dopoldan v šoli (ko je oškodovanka zatrjevala, da sta se z mladoletnikom skupaj vrnila iz šole k njemu na dom).

12.Nenazadnje, bi se kot utemeljeni lahko izkazali tudi pomisleki zagovornika glede zaključkov sodišča prve stopnje v točki 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je navedlo razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da je mladoletnik očitano kaznivo dejanje storil zavestno in hote, torej naklepno.

13.V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, katero je ugotovilo pritožbeno sodišče ob obravnavanju pritožbe. Glavno obravnavo bo moralo opraviti v skladu z določilom 479. člena ZKP, kar pomeni, da bo moralo omogočiti mladoletniku, da na glavni obravnavi poda svoj zagovor, seveda pa ga bo moralo pred tem poučiti o vseh njegovih pravicah v kazenskem postopku, v skladu z določilom 5. člena in 452.c člena ZKP. Z zaslišanjem mladoletnika (v kolikor se bo zagovarjal) in njegovih staršev bo moralo razjasniti okoliščine glede zatrjevanega odhoda na namiznoteniški turnir v Vrsar, zlasti kdaj se je tja odpravil, na kakšen način ter kdaj in kako se je vrnil nazaj v Slovenijo, ob nesporni ugotovitvi, da je bil že v soboto, ... nedvomno udeleženec namiznoteniškega turnirja v ... Po potrebi bo moralo pri šoli, katero je takrat obiskoval mladoletnik, pridobiti podatke o tem ali je bil dne ... dejansko pri pouku ali kakšni drugi šolski aktivnosti, glede na oškodovankino zatrjevanje, da sta tega dne skupaj po pouku odšla k njemu domov. S ponovnim zaslišanjem oškodovanke bo moralo odpraviti razhajanja v njeni izpovedbi, na katero je opozorilo pritožbeno sodišče v tem sklepu.

14.V kolikor bo sodišče prve stopnje po ponovljenem dokaznem postopku ocenilo, da je storitev očitanega kaznivega dejanja mladoletniku z gotovostjo dokazana v objektivnem smislu, bo moralo subtilno presojati njegov subjektivni odnos do storjenega kaznivega dejanja. Pri presoji ali se je mladoletnik zavedal protipravnosti svojih ravnanj in jih hotel storiti (torej vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja posilstva v kvalificirani ali temeljni obliki), bo moralo izhajati iz naslednjih dejstev: 1.) da sta mladoletnik in oškodovanka vrstnika, ki sta bila na začetku njune zveze stara šele 15 let, v času storitve domnevnega kaznivega dejanja pa 16 let; 2.) da sta pri rosnih 15 letih drug z drugim šele začela odkrivati spolnost, saj sta oba povedala, da sta bila drug drugemu prvi fant oziroma dekle; 3.) da ni pomembno le, kako je spolnost dojemala oškodovanka, temveč je enako pomembno tudi, kako je spolnost dojemal mladoletnik in zlasti, kako je mladoletnik dojemal oškodovankino odzivanje na spolnost z njim. Izhajati bo moralo tudi iz pritožbenih navedb zagovornika, ki se nanašajo na ugotavljanje naklepa. Ob tem ne bo smelo prezreti tudi pomembne okoliščine, da oškodovanka, tako v času trajanja zveze z mladoletnikom, kakor tudi pri ginekološkem pregledu dne 31. 5. 2022, po njenih zatrjevanjih, ni vedela, da lahko predstavlja spolni odnos proti njeni volji kaznivo dejanje. Glede na to, da je mladoletnik enake starosti kot oškodovanka, da mu je bila prvo dekle in da pred razmerjem z njo ni imel nobenih spolnih izkušenj, bo moralo sodišče prve stopnje z veliko mero skrbnosti presoditi, ali je mladoletnik res lahko vedel, da je spolni odnos, četudi brez izrecnega soglasja, kaznivo dejanje, ko po drugi strani niti sama oškodovanka tega prav tako ni vedela. Svoje zaključke o odločilnih dejstvih bo moralo sodišče prve stopnje pri novem odločanju obrazložiti z jasnimi in med seboj skladnimi razlogi.

Zveza:

Kazenski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2004) - KZ-UPB1 - člen 78 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 170/1, 170/3, 375 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 5, 355, 371, 371/8, 371/8-1, 452c, 478, 478/4, 479

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.