Jedro

Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo kdaj je šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datumu odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak označen na odločbi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-56431/2015/23 z dne 2. 9. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper tam navedeno odločbo Agencije z dne 15. 7. 2016 (1. točka izreka); navedla je, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (2. točka izreka) in ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je bila v izreku sklepa citirana odločba tožeči stranki vročena z navadno vročitvijo in da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Datum odpreme odločbe je bil 15. 7. 2016. V skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) se šteje, da je vročitev opravljena 20 dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi, kar pomeni, da je bila odločba tožeči stranki vročena dne 4. 8. 2016 in da je imela tožeča stranka možnost podati pritožbo do dne 19. 8. 2016. Pritožba vložena dne 22. 8. 2016 je bila torej vložena prepozno.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka. Pritožbene ugovore je zavrnila kot neutemeljene s sklicevanjem na določbo 37. člena ZKme-1. Navedla je še, da je na podlagi pregleda prvostopne dokumentacije ugotovila, da je bila odločba, izdana dne 15. 7. 2016, odpremljena istega dne, torej dne 15. 7. 2016 in sicer s priporočeno pošiljko preko izvajalca poštnih storitev.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore glede datuma nastopa fikcije vročitve po 37. členu ZKme-1. Opozarja, da je jedro težave glede štetja roka za vročitev dejstvo, da je upravni organ na kuverto, s katero je bila poslana odločba zoper katero je vložila pritožbo, zapisal tudi podatek: ODPREMLJENO 26. 7. 2016. Na kuverti je bila tudi izpisana črtna koda s številko, ki je enaka kot na odločbi zoper katero se je pritožila, tako, da se kuverta in datum odpreme nesporno nanašata na predmetno odločbo. Glede na to, da je bila odločba poslana z navadno pošto, se šteje za vročeno 20. dan od datuma odpreme, to pa je 15. 8. 2016. Na podlagi zgoraj navedenega tožeča stranka ugovarja, da je upravni organ glede fikcije vročitve napačno uporabil določbe ZKme-1, kljub dejstvu, da obstaja jasen datum odpreme odločbe. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter upravnemu organu naloži vsebinsko odločanje glede pravočasno vloženega pravnega sredstva. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljena iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanih odločb in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Kljub dejstvu, da Agencija ni upoštevala v zakonu določenega načina vročanja odločb, je tožena stranka preverila tudi izpolnjevanje predpostavke pravočasnosti pritožbe z vidika 37. člena ZKme-1 ter ugotovila, da niti iz tega vidika pritožba ni bila pravočasna.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporno zavrženje pritožbe tožeče stranke zoper odločbo Agencije št. 33101-56431/2015/18 z dne 15. 7. 2016. 7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je Agencija pritožbo zavrgla iz razloga, ker jo je tožeča stranka vložila prepozno glede na 37. člen ZKme-1. Ta določa, da se odločbe in sklepi organa prve stopnje iz področja ukrepov kmetijske politike, razen odločb o vračilu sredstev, in posamični akti iz naslova vodenja evidence imetnic ali imetnikov rejnih živali in evidence rejnih živali, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega v odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu (prvi odstavek). Stranka lahko pisno obvesti pristojni organ prve stopnje, da odločbe ali sklepa ni prejela, v roku 30 dni od datuma, od katerega morajo biti izdane odločbe za posamezen ukrep. Datum je določen v predpisih iz 10. člena tega zakona (drugi odstavek). Pristojni organ prve stopnje v primerih iz prejšnjega odstavka odločbo ali sklep vroči z osebno vročitvijo (tretji odstavek).

8. Agencija je svojo odločitev sprejela na podlagi naslednjih ugotovljenih dejstev: - da je bila odločba Agencije št. 33101-56431/2015/18 z dne 15. 7. 2016 odpremljena 15. 7. 2016, da je torej datum odpreme enak datumu izdaje odločbe; - da je bila citirana prvostopna odločba z dne 15. 7. 2016 tožeči stranki vročena 20. dan od odpreme, kar pomeni 4. 8. 2016; - da je pričel pritožbeni rok teči 5. 8. 2016 in se je iztekel 19. 8. 2016 ter - da je tožeča stranka vložila pritožbo dne 22. 8. 2016, torej prepozno.

10. Tožeča stranka ugovarja, da je razlagovanje organa, kot je povzeto v prejšnji točki obrazložitve te sodbe, napačno, zlasti glede na označbo datuma odpreme, kot izhaja iz kuverte citirane prvostopne odločbe, to je 26. 7. 2016. Upoštevaje navedeno, se šteje kot datum vročitve odločbe 15. 8. 2016, zato se je pritožbeni rok iztekel 31. 8. 2016; zaradi česar je bila zaradi napačne uporabe določbe 37. člena ZKme-1 izpodbijana odločitev o prepozno vloženi pritožbi napačna. V posledici izpodbijane odločitve je bila tako tudi prikrajšana za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper citirano odločbo z dne 15. 7. 2016. 11. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je stališče Agencije, kot ga je podala v izpodbijanem sklepu, napačno. Že sama gramatikalna razlaga 37. člena ZKme-1 organu podlage za takšno postopanje ne daje. Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 namreč predpisuje (le) fikcijo kdaj je šteti odločbo za vročeno (20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu), ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datumu odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak (kot datum odpreme) označen na odločbi. Sicer pa Agencija v obrazložitvi odločbe z dne 15. 7. 2016 določbe 37. člena ZKme-1 niti ni citirala, obrazložitev pa tudi ne vsebuje navedbe, da je datum odpreme odločbe enak datumu izdaje odločbe. Je pa na kuverti, v kateri je bila odposlana sporna odločba, ki se nahaja tudi v upravnih spisih, ki jih je predložila tožena stranka, kot datum odpreme naveden datum 26. 7. 2016. Tega dejstva tožena stranka izrecno ne zanika, zato je glede na navedeno torej nedvomno šteti, da je bil datum odpreme sporne prvostopne odločbe 26. 7. 2016 (ki je kot tak označen na kuverti te odločbe) in ne 15. 7. 2016, kot je to navajala tožena stranka, da je bila torej s fikcijo vročitve sporna odločba vročena dne 15. 8. 2016 in da se je rok za vložitev pritožne zoper sporno odločbo iztekel 30. 8. 2016 (in ne 31. 8. kot napačno navaja tožeča stranka) ter da je bila pritožba vložena 22. 8. 2016 vložena pravočasno. Glede na navedeno je zato napačno tudi stališče tožene stranke izraženo v obrazložitvi drugostopne odločbe, da je bila sporna odločba z dne 15. 7. 2016 tega dne odpremljena kot priporočena pošiljka, zaradi česar je šteti, da je bila tega dne tudi odpremljena. Kot je bilo že pojasnjeno v tej sodbi, upravni organ ni imel podlage za tako razlago 37. člena ZKme-1, zaradi tega tožeča stranka tudi ne more trpeti posledic, ki so nastale zaradi napačne razlage zakona s strani organa. Na drugačno razlago te določbe po presoji sodišča tudi ne napotuje obrazložitev predloga ZKme-1 (Poročevalec DZ, št. 15/2008 z dne 19. 2. 2008), po katerem se zaradi velikega števila istočasno izdanih odločb in visokih stroškov vročanja predlaga navadno vročanje, kot ga pozna Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-1), posledično pa se zato zahteva od strank in organov aktivnejša vloga v postopku, predvsem se zahteva od strank zavedanje predpisanih rokov in v primeru, da pravočasno ne prejmejo odločbe oziroma sklepe, da poskrbijo, da na to pravočasno opozorijo organ. Določbe predpisa morajo namreč biti - ne glede na razloge za njihov sprejem ali pa zlasti zaradi tega - jasne ter nedvoumne in to na način, da ni možna njihova različna interpretacija, ki bi lahko privedlo do različnega obravnavanja enakih pravnih položajev in s tem do kršitve načela pravne varnosti (22. člen Ustave RS).

12. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo, ker je bil v postopku napačno uporabljen materialni zakon, posledično pa je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje ter v skladu s 4. in 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, upoštevajoč pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovih stališč, ki se tičejo postopka, o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopno odločbo z dne 15. 7. 2016 ponovno odloči. 13. Odločitev o povrnitvi stroškov tožeči stranki temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (prvi odstavek 3. člena). Plačano sodno takso bo sodišče tožeči stranki vrnilo po uradni dolžnosti.