Jedro

Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je, kot to določa člen 1 ZVEtL-1, pod pogoji iz citiranega člena in nadaljnjih, namenjeno uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, pri čemer je namen ZKN3 (med drugim) v zagotovitvi pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče odločitev o vpisljivosti izdanega elaborata kot strokovne podlage temeljilo na dejanskem stanju, kot ga je v izdanem elaboratu ugotovil strokovnjak geodetske stroke, ki mu je sodišče v celoti sledilo, glede na zaključek v sklepu, da elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da predstavlja elaborat vpisa stavbe in delov stavbe N 57/2021, S – 1410, s številko objave katastrskega postopka ..., ki ga je izdelala družba G. d. o. o. iz ..., pooblaščeni geodet A. A., primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskih vpisov.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj po pooblaščenki, sklicujoč se na vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 42. členom1 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju: ZVEtL-1). Ker elaborat ne izkazuje dejanske rabe prostorov, ni izdelan skladno s pravili Zakona o katastru nepremičnin (ZKN; člen 30), zato ne more biti primerna strokovna podlaga za vpis v kataster nepremičnin. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Neprimernost podlage za izvedbo katastrskih vpisov zatrjuje v povezavi z namenom zakonodajalca, da sodišče uredi temeljno nepremičninsko evidenco - kataster, ki mora odražati stanje v naravi, kar ni izpolnjeno. Zato je katastrsko vpisovanje z očitno nepravilnimi podatki, kot v danem primeru, če bi obveljal izdelani elaborat, nedopustno. V zakonitem roku je podal pripombe na elaborat, pri čemer je prvi nasprotni udeleženec v vlogi z dne 13. 3. 2023 celo izrecno navedel, da sprejema njegove pripombe, ki se nanašajo na trditev, da posamezni del, ki je v elaboratu označen s št. 4, ni pravilno evidentiran, ostali udeleženci pa temu niso nasprotovali.

Geodet je del prostorov, ki se nahajajo v pritličju, nepravilno opredelil kot stanovanjski/bivalni del, ki zajema poleg pritličnih še prostore v nadstropju, kar je vse zajel pod št. 4, kot poslovne prostore pa je zajel le prostore, ki jih je označil s št. 3, čeprav so sedaj in tudi v preteklosti bili vsi prostori v pritličju poslovni prostori. Da so ti že sedaj opredeljeni kot poslovni prostori, dokazuje npr. zadnja odločba o odmeri NUSZ (odločba DT DT 4224-114/2022-008030-04-130-24 z dne 9. 5. 2022) za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za poslovne prostore površine 48 m2. Geodet je v elaboratu določil kot poslovni prostor le prostor, ki ga je označil s št. 3, ki meri le 21,5 m2, ne pa ostale površine v pritličju, s čimer je samovoljno opredelil te prostore kot stanovanjski del ter jih označil kot sobo, kopalnico ter stopnišče, vse to pa je povezal s prostorom v nadstropju, in vse skupaj opredelil kot stanovanjski del z oznako 4. Površina prostora z oznako 4 je vsa v »surovem stanju« zaradi izvajanja obnovitvenih del, kar pa ne more biti razlog, da bi se sledilo mnenju geodeta, da bo v pritličju soba in kopalnica kot del stanovanja. Na podlagi česa je sodišče ugotovilo, da elaborat povzema dejansko stanje, in zakaj je verjelo geodetu, iz obrazložitve ni razvidno, in se v tem delu izpodbijani sklep ne da preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka. Sodišče je dejansko stanje uporabe nepremičnine v naravi povsem napačno ugotovilo. Predlagatelj je v pripombah na elaborat zapisal, da prostori v pritličju niso stanovanjski, pač pa poslovni prostori, s čimer je zatrjeval drugačno stanje v naravi, kot ga opredeljuje geodet, ki je v elaboratu predvidel bodočo rabo prostorov v pritličju kot stanovanjskih prostorov, čeprav so prostori v pritličju bili, so in bodo le poslovni. Zato vztraja, da se izpodbijani elaborat spremeni tako, da se namesto enega posameznega dela, ki ima sedaj oznako 4, v elaboratu določijo trije samostojni posamezni deli, kot to sledi iz pripomb na elaborat v vlogi z dne 24. 1. 2023. Nadalje vztraja tudi pri predlogu iz pripomb na elaborat, da se zunanji WC v atriju v izmeri 1,5 m2, ki je sedaj zajet v posameznem delu št. 5 – skupni komunikacijski prostor, evidentira kot posamezen prostorski del, in sicer tudi v primeru, če bo s sklepom kasneje določen kot skupni del stavbe. WC ima namreč vse značilnosti, da se ga lahko evidentira kot posamezno prostorsko enoto, saj gre za gradbeno ločen del stavbe, kar bo pomenilo lažje upravljanje tega prostora. Sodišče v obrazložitvi sklepa ne navede razlogov, zakaj ne sledi predlogu predlagatelja, da se ta prostor evidentira kot posamezna prostorska enota.

3. Prvi nasprotni udeleženec v pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da se je sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obrazloženo opredelilo do izjav udeležencev postopka, kot tudi, da je pojasnilo, da izdelani elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi. Smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1. 6. S sklepom, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člen ZVEtL-1, in ki je materialnopravna podlaga izdanega sklepa, na katerega se pravilno opira tudi prvostopno sodišče, se opravi le presoja, ali je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. S pritožbo zoper ta sklep je torej moč izpodbijati le pravilnost te presoje, katero pritožba z navedbami, da izdelani elaborat ne povzema dejanskega stanja, tudi dejansko izpodbija. Da elaborat ne bi imel oblike, sestavin in vsebine (razen pritožbeno izpostavljenega neskladja z dejanskim stanjem), ki jih predpisuje Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin,2 pritožba ne uveljavlja.

7. Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov (konkretno stavbe na naslovu ..., z ID ...) v prostorske evidence je, kot to določa člen 1 ZVEtL-1, pod pogoji iz citiranega člena in nadaljnjih, namenjeno uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, pri čemer je namen ZKN3 (med drugim) v zagotovitvi pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče odločitev o vpisljivosti izdanega elaborata kot strokovne podlage temeljilo na dejanskem stanju, kot ga je v izdanem elaboratu ugotovil strokovnjak geodetske stroke, ki mu je sodišče v celoti sledilo, glede na zaključek v sklepu, da elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi.

8. Pritožba opredelitve ugotovljenega obstoječega dejanskega stanja v elaboratu, temelječega na po izvedencu4 opravljenem ogledu ter opravljenih meritvah stavbe in njenih delov, ki se nanaša na stanovanjske prostore v pritličju,5 s prostori v nadstropju,6 zajetimi skupaj pod št. 4, zgolj s pritožbenimi navedbami, da so (sedaj in tudi v preteklosti bili) vsi prostori v pritličju poslovni prostori, ne more uspešno omajati. Še posebno ne ob tem, ko je v pripombah na elaborat predlagatelj svoje nestrinjanje izrecno utemeljeval z bodočim stanjem poslovnih prostorov v pritličju in stanovanjskih prostorov v prvem nadstropju, o čemer je prvostopno sodišče zavzelo stališče,7 in glede na pritožbeno navedbo, da je površina prostora z oznako 4 v surovem stanju, ker predlagatelj izvaja obnovitvena dela, kar je nedopustna novota, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (člen 34 ZNP-1), in kar velja tudi za pritožbi priloženo odločbo DT ... z dne 9. 5. 2022 za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za poslovne prostore površine 48 m2. Pritožbeno zatrjevane neustreznosti dejanskemu stanju pritožnik ne uspe z ničemer izkazati. Takšen zaključek se nanaša tudi na nadaljnje pritožbene navedbe o pravilni določitvi treh samostojnih posameznih delov, v zvezi s čimer se pritožnik sklicuje na vsebino pripomb na elaborat.8

9. Tudi s pritožbenimi navedbami, da naj se zunanji WC v atriju v izmeri 1,5 m2, ki je sedaj zajet v posameznem delu št. 5 – skupni komunikacijski prostor, evidentira kot posamezen prostorski del, ker ima za to vse značilnosti in ker je upravljanje (tudi skupnih delov) lažje in preglednejše, če ima določen skupni del svoj ID, pritožnik ne uspe z ničemer omajati zaključka o dejanskem stanju, ki je podlaga za opredelitve v elaboratu tudi v tem delu.

10. Da bi bilo dejansko stanje, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, napačno ali nepopolno ugotovljeno, pritožnik tako ne izkaže. Tudi v pritožbi vsebovani argument, da je Mestna občina Celje (MOC) izrecno navedla, da se s predlogi predlagatelja strinja, ostali udeleženci pa temu niso nasprotovali, ne zadošča za vzpostavitev dvoma, saj deluje tudi v nasprotni smeri – MOC, kot to izhaja iz njenega odgovora na pritožbo, je z navedbo o sprejemanju pripomb predlagatelja glede ločenega označevanja prostorov izpostavljala svoj namen, ki je bil v kritju stroškov postopka po predlagatelju v primeru dopolnjevanj elaborata, ostali nasprotni udeleženci pa niso nasprotovali izdelanemu elaboratu. Trditev, da elaborat ne povzema niti bodočega niti sedanjega stanja, ker so prostori (tako pritožba) v pritličju bili, so in bodo poslovni, je lastni zaključek pritožnika, ki nima opore v dokaznem postopku. Pritožnik na elaborat tudi ni podal pripomb, na katere prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ne bi odgovorilo v točkah 6 do 8 obrazložitve s povzetim zaključkom, da je podlaga za izdelavo elaborata obstoječe dejansko stanje. Če pritožba meri na uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,9 se ta pritožbeni razlog izkaže za neutemeljen. Prav tako iz istega razloga, saj sklep vsebuje preverljive razloge, na katerih temelji odločitev o primerni strokovni podlagi zaradi na dejanskem stanu temelječega elaborata, ni podana zatrjevana absolutna kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s členom 366 ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

12. Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik in prvi nasprotni udeleženec, ki je odgovoril na pritožbo, nista priglasila.

1 V pritožbi očitno pomotoma naveden člen 37 ZNP-1. 2 Določba člena 64 Pravilnika o vodenju podatkov katastra nepremičnin (Pravilnik), glej tudi Elaborat na l. št. 173 - 220). 3 Določba 2. člena. 4 Ki je kot strokovnjak na svojem matičnem področju pomočnik sodišča, zaradi česar sodišču v obravnavanem primeru ni bilo potrebno opraviti ogleda za pravilen zaključek o opredelitvi prostorov v naravi (tako kot so v elaboratu). 5 Prostor, označen s 4_2: (-) soba v izmeri 8,2 m2, (-) kopalnica v izmeri 6,3 m2, in (-) stopnišče, hodnik v izmeri 7,6 m2. 6 Prostor, označen s 4_3: (-) bivalno v izmeri 34,9 m2 in (-) stopnišče + hodnik v izmeri 5,4 m2. 7 Točka 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 8 Kjer je navajal, da prostor, označen kot 4_2 stopnišče, hodnik v izmeri 7,6 m2 dejansko predstavlja: (-) sanitarije, namenjene poslovnim prostorom v pritličju v izmeri cca 3 m2, (-) predprostor, preko katerega se dostopa do obeh poslovnih prostorov v pritličju in do stopnišča, ki vodi v prvo nadstropje v izmeri cca 3 m2, ter (-) stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje v izmeri cca 1,6 m2, v zvezi s čimer je predlagal, da se prostor razdeli na tri dele (sanitarije, predprostor, stopnišče), nakar naj se poslovna prostora v pritličju in sanitarije opredelijo kot en poslovni prostor z enim ID, predprostor v pritličju naj kot poseben splošni del dobi svoj ID, prav tako pa naj se kot samostojen poseben del s posebno ID opredeli prostor v prvem nadstropju s pridruženim stopniščem v pritličju. 9 V zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1, kar velja tudi za nadaljnja sklicevanja na določbe ZPP.