Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje pravilno tožniku ni priznalo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja njegovih življenjskih aktivnosti, saj duševne bolečine v posledici utrpelih poškodb (udarnine na čelu in odrgnine na nosu ter razlitje krvi v predelu leve beločnice), ki niso zapustile nobenih trajnih posledic, tožniku niso nastale.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu in stroškovni odločitvi, v točki III in IV izreka.
II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) 850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2019 do plačila (točka II izreka), v preostalem delu glede plačila 2.850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2019 do plačila je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka III izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku 310,44 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).
2. Zoper zavrnilni del ter posledično stroškovno odločitev (točka III in IV izreka) sodbe se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo v smislu ugoditve tožbenemu zahtevku v celoti. Navaja, da je sodišče dejansko stanje pravilno ugotovilo, napačno pa je uporabilo materialno pravo in posledično prenizko prisodilo odškodnino. Tožnik je iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti zahteval odškodnino 2.500,00 EUR, sodišče mu je prisodilo 1.000,00 EUR, čeprav je bil zaradi poškodb dvakrat v bolniškem staležu, enkrat zaradi fizioterapije in že sam obisk fizioterapije opravičuje navedeni znesek, poleg tega pa je tožnik moral obiskati tako osebnega zdravnika kot specialista, bil je podvržen tudi RTG slikanju. Glede strahu navaja, da se je močno prestrašil ob dogodku in se je kasneje bal za svoje zdravje, za izid zdravljenja, za kar je zahteval 500,00 EUR, dobil pa 100,00 EUR. Ne strinja se tudi z oceno sodišča, da udarnina ni zapustila nobenih trajnih posledic, saj še vedno čuti bolečine v levem kolku in levem ramenu, še vedno se mu pojavljajo občasno močnejše bolečine, ki se stopnjujejo pri že nekoliko težjem fizičnem delu in obremenitvah, hkrati ima težave pri vožnji z osebnim avtomobilom in daljšem sedenju. Sodišče bi mu moralo prisoditi vso zahtevano odškodnino. Priglaša stroške.
3. Toženka na pritožbo tožnika ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino iz naslova nepremoženjske škode v višini 1.100,00 EUR (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 1.000,00 EUR ter iz naslova strahu 100,00 EUR), upoštevaje odbitno franšizo 250,00 EUR pa tožniku dosodilo znesek 850,00 EUR.
6. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona). Sodišče prve stopnje je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje ter za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, na podlagi katerih je sprejelo pravilne materialnopravne zaključke ter tožniku v tej posledici odmerilo pravično denarno odškodnino (179. člen Obligacijskega zakonika - OZ).
7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo podlago odškodninske odgovornosti, ki sedaj v pritožbenem postopku ni več sporna, hkrati pa obseg in višino škode na podlagi izvedenskega mnenja1, ki ga je v postopku izdelal specialist splošne kirurgije in travmatologije, prim. doc. dr. C. C., dr. med. (v nadaljevanju izvedenec), ki sta ga sprejeli obe stranki postopka ter upoštevaje izpovedbo tožnika in njegovo medicinsko dokumentacijo.
8. V škodnem dogodku je tožnik utrpel udarnino na čelu v velikosti 2 x 2 centimetra, odrgnino na nosu v velikosti 3 milimetre ter razlitje krvi v predelu leve beločnice.
Trditvam tožnika, da si je poškodoval tudi levo ramo in levi kolk, sodišče ni sledilo in je o tem podalo obrazložene razloge v točki 16 obrazložitve izpodbijane sodbe.2
9. Ob dejstvu, da pritožba dejanskega stanja ne graja, v sklop v škodnem dogodku ugotovljenih poškodb pri tožniku pa ne sodijo poškodbe leve rame in levega kolka, ni utemeljena pritožba v delu, v katerem se glede prenizko odmerjene odškodnine sklicuje tudi na te poškodbe.
10. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine: - iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem upoštevalo intenziteto tožnikovih telesnih bolečin ter čas trajanja bolečinskega obdobja (2 dni srednje hude trajne bolečine, 3 dni srednje hude, 1 teden lahke trajne in 1 teden lahko občasne bolečine) in vse neugodnosti med zdravljenjem (pregled pri kirurgu, pregledi v splošni ambulanti, jemanje analgetikov), - iz naslova strahu upoštevalo, da je tožnik ob nezgodi utrpel primarni strah, vendar manjše intenzitete (zaradi nepričakovanega udarca v vrata in ker mu je iz nosa začela teči kri), hkrati pa tudi sekundarni strah ni bil intenziven, saj je tožnik že ob obisku zdravnika izvedel za vrsto in težo poškodb (da niso hujše narave in bodo izzvenele), vse v trajanju približno 3 tednov.
11. Sodišče prve stopnje pravilno tožniku ni priznalo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja njegovih življenjskih aktivnosti, saj duševne bolečine v posledici utrpelih poškodb (udarnine na čelu in odrgnine na nosu ter razlitje krvi v predelu leve beločnice), ki niso zapustile nobenih trajnih posledic, tožniku niso nastale.
12. Navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine, za kar se tožnik v svoji pritožbi zavzema. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je po sodišču prve stopnje odmerjena odškodnina v skupni višini 1.100,00 EUR (1.000,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti ter 100,00 EUR iz naslova strahu), odmerjena v primernem znesku in predstavlja ustrezno satisfakcijo tožniku za utrpelo škodo. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo določbo 179. člena OZ (subjektivni in objektivni kriterij).3 Sodišče prve stopnje je odškodnino iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti odmerilo z upoštevanjem izvedenskega mnenja, tožnikovo izpovedbo pa zgolj v obsegu skladnosti z njim. Dejanske ugotovitve o intenziteti telesnih bolečin in času trajanja le teh ter ugotovljenih neugodnosti v času zdravljenja (3 tedne) ter ob nezgodi utrpelem lažjem primarnem strahu in kasneje potekajočem blažjem sekundarnem strahu, ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Sodišče prve stopnje je s strani tožnika zatrjevani obseg škode objektiviziralo s pomočjo sodnega izvedenca medicinske stroke.
13. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da predstavlja znesek odškodnine iz naslova nepremoženjske škode (1.100,00 EUR) v času sojenja (oziroma v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje dne 5. 3. 2021) 0,85 povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji4 (iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti 0,77 in iz naslova strahu 0,08 povprečne mesečne neto plače), kar je primerljivo s podobnimi primeri iz sodne prakse5. Po oceni sodišča druge stopnje odmerjena odškodnina ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in predstavlja pravično satisfakcijo tožniku za nastalo mu nepremoženjsko škodo v škodnem dogodku.
14. V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.
15. Tožnik, ki je s pritožbo v celoti propadel, je dolžan sam nositi vse stroške, ki so mu v zvezi z njo nastali (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.
1 Izvedensko mnenje je bilo podano pisno in kasneje dopolnjeno še ustno na naroku. 2 Trditve o poškodbi leve rame in levega kolka ne potrjuje medicinska dokumentacija, tudi način nastanka škode temu ne pritrjuje, hkrati pa je taka poškodba izkustveno nesprejemljiva ter težave, ki jih navaja, izvirajo oziroma so posledica predhodnih zdravstvenih težav. 3 Pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je potrebno upoštevati tako subjektivni kot objektivni kriterij, pri čemer se prvi izrazi kot individualno vrednotenje konkretnih posledic, ki je že sama po sebi z vidika oškodovanca zanj neugodna in ima korektiv v drugem kriteriju, na podlagi katerega se vrednotijo ugotovljene konkretne škodne posledice v primerjavi s škodnimi posledicami drugih oškodovancev v podobnih primerih iz sodne prakse, upoštevaje pri tem pomen prizadete dobrine ter objektivne materialne zmožnosti družbe. Z upoštevanjem obeh kriterijev odmeri sodišče oškodovancu pravično denarno odškodnino. 4 V mesecu marcu 2021 (v času izdaje sodbe na prvi stopnji 5. 3. 2021) je znašala povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v RS 1.290,97 EUR (Uradni list RS, št. 89/2021). 5 II Ips 138/2000 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 24. 11. 1998): udarnine in otekline po telesu, odmerjena 1 povprečna neto mesečna plača, in sicer za telesne bolečine in neugodnosti 0,5 plače, ko so bile bolečine ob škodnem dogodku zaradi udarca v obraz in večih udarcev telesa, ki so prenehale v parih dneh ter 0,5 plače za strah, pri čemer je bil primarni strah ob samem dogodku hud, saj je imel toženec, ki je tožnika spravil na tla, v rokah orodje, s katerim bi mu lahko povzročil hude telesne poškodbe. II Ips 1259/2008 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 26. 9. 2007): udarec v glavo, nateg vratnih mišic in ledveno križničnih mišic, odmerjeni 2 povprečni neto mesečni plači, in sicer za telesne bolečine (srednje hude 2 dni, srednje hude občasne 5 dni, občasni srednje hudi glavoboli in bolečine v vratnem in ledvenem delu lahke trajne 14 dni, glavoboli so postali redkejši v trajanju 3 tednov) ter 500,00 EUR za strah, pri čemer je bil prisoten hud primarni strah nekaj minut neposredno po nezgodi, za tem pa 2 dni srednje močan sekundarni strah, ker se stanje ni takoj izboljšalo in 14 dni sekundarni strah lažje intenzitete.VSRS II DoR 302/2010 (datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje 23. 9. 2009): manjša rana na nosu, udarnine glave, hrbta in trebušne stene, odmerjeni 2 povprečni neto mesečni plači, za telesne bolečine in neugodnosti 900,00 EUR (stalne srednje hude bolečine 1 teden, stalne lahke 2 tedna, občasni glavoboli), za strah 1.000,00 EUR (hud primaren strah ob napadu, sekundaren srednje hud 1 - 2 tedna, nato lahek do konca zdravljenja, skupno približno 1 mesec).