Jedro

Pri prodaji dolžnika kot pravne osebe ni mogoče ugotoviti, kolikšen del kupnine je treba nameniti za ločeno poplačilo ločitvenega upnika, če v prodajni pogodbi ni posebej določena cena za tiste dele premoženja, na katerih obstoji ločitvena pravica. Le del kupnine tvori ločeno stečajno maso, ki je namenjena za poplačilo ločitvenega upnika.

Izrek

Pritožbi upnikov se ugodi, zato se izpodbijani sklep v delu, v kolikor je odločeno da stečajni upravitelj poplača ločitvenega upnika H.K. do zneska 817.256.084,46 SIT in da se postopek zoper stečajno maso zaključi, razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.9.1999 potrdilo delni predračun stroškov stečajnega postopka v znesku 102.864.998,34 SIT. Stečajnemu upravitelju je sodišče naložilo, da povrne kupcu pravne osebe začasno založene stroške stečajnega postopka v znesku 100.864.998,34 SIT in poplača ločitvenega upnika H. do zneska 817.256.084,46 SIT. Postopek zoper stečajno maso je sodišče zaključilo. Stečajnega upravitelja je sodišče pozvalo, da v 30-tih dneh po pravnomočnosti sklepa o zaključku postopka poda sklepno poročilo.

Zoper ta sklep sta se pritožila upnika I.d.o.o. in A. d.o.o. po svojem pooblaščencu. V pritožbi zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da znesek 817.256.184,46 SIT v celoti pripada ločitvenemu upniku, pri čemer pa iz napadenega sklepa ni mogoče razbrati vrednosti (obsega premoženja), ki je bilo sploh zavarovano z zastavno pravico ter iz tega naslova vnovčeno, v zvezi s čimer ima ločitveni upnik pravico do ločenega poplačila. Napadeni sklep temelji na neresničnem dejstvu, da ima ločitveni upnik zastavno pravico na deležu oz. delnicah stečajnega dolžnika, ki je bil prodan kot pravna oseba. To ne drži, kajti iz spisovnega gradiva nesporno izhaja, da je imel ločitveni upnik zastavno pravico na določenem premičnem in nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika, nikakor pa ne na deležu oz. delnicah le-tega. Zato se sredstva pridobljena v stečajno maso s prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe ne smejo nameniti za poplačilo ločitvenega upnika, kakor izhaja iz napadenega sklepa, temveč se morajo ta sredstva nameniti za poplačilo vseh ostalih, to je neprevilegiranih upnikov. Nenazadnje, ločitveni upnik bo svojo terjatev še vedno lahko uveljavljal zoper G. d.d., saj zastavna pravica s prodajo pravne osebe ni prenehala. Nadalje še navaja, da je bil G. d.d. v stečaju prodan kot pravna oseba dne 15.7.1999. Iz spis ne izhaja, kolikšna je bila vrednost stvari v zvezi s katero je bila ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica in ni zaslediti podatka, kolikšna je tržna vrednost stvari, ki so zavarovane z zastavno pravico na dan prodaje stečajnega dolžnika.

Ločitveni upnik ima namreč ločitveno pravico le na vnovčeno premoženje, na katerem ima zastavno pravico, na preostalem premoženju pa fungira le kot navaden stečajni upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Že iz formalnih razlogov je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to odločalo o poplačilu ločitvenega upnika H. do zneska 817.256.054,46 SIT nepravilen, kajti o delnem poplačilu istega upnika v znesku 812.136.611,56 SIT je sodišče prve stopnje odločalo že s sklepom z dne 10.9.1999. S tem, ko je o isti stvari že bilo odločeno, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP/99 v zvezi s čl. 12 ZPPPSL/84. Že iz tega razloga je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep glede odločitve o poplačilu ločitvenega upnika razveljaviti kot tudi glede odločitve o ustavitvi postopka zoper stečajno maso in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Pritrditi je mogoče tudi pritožbi upnikov, ko pravi, da pri prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ločitvene pravice ostanejo v veljavi. Te pravice prenehajo v tistem obsegu, v katerem bodo uveljavljane v nadaljnjem stečajnem postopku zoper stečajno maso, kar jasno izhaja iz določil 5. odst. 130. čl. ZPPSL/84. V tem postopku pa je sodišče prve stopnje na predlog stečajnega upravitelja že 10.9.1999 izdalo sklep, da se iz stečajne mase poplača ločitvenega upnika H znesku 812.136.611,56 SIT, kot delno poplačilo ugotovljene terjatve tega upnika v znesku 938.719.583,36 SIT zavarovane z ločitveno pravico. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in sodišče prve stopnje je ugotovilo pravnomočnost tega sklepa dne 22.9.1999. Gre za delni sklep o poplačilu ločitvenega upnika iz stečajne mase, ki obsega kupnino za prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe v znesku 915.000.000,00 SIT in nateklih obresti od kupnine v znesku 5.121.082,00 SIT, kar skupaj znaša 920.121.082,00 SIT. Čeprav iz razlogov navedenega sklepa ni mogoče razbrati, koliko znaša kupnina za prodano premoženje zavarovano z ločitveno pravico je dejstvo to, da je bil ločitveni upnik z sklepom z dne 10.9.1999 poplačan iz stečajne mase v znesku 812.136.611,56 SIT. Ob izločitvi stroškov stečajnega postopka, kateri po ugotovitvi sodišča prve stopnje znašajo 102.864.938,34 SIT pa ostane še 5.119.672,90 SIT. Ta znesek pa je predmet obravnave izpodbijanega sklepa, kar mogoče pritožba prezre. Ali tudi ta znesek pripada ločitvenemu upniku pa v izpodbijanem sklepu ni razlogov. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo kolikšna je kupnina za premoženje zavarovano z ločitveno pravico, saj kot pravilno opozarja pritožba, ločitveni upnik je imel zavarovano ločitveno pravico na določenem premičnem in nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika. Kupnina pa je bila določena v skupnem znesku za celotno premoženje pravne osebe. Kolikšen del kupnine gre za ločeno poplačilo ločitvenega upnika pa bo moralo ugotoviti sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku in seveda odločiti o prenehanju ločitvene pravice v tistem obsegu, v katerem je bila ta uveljavljana zoper stečajno maso, in o tem ali bo postopek zoper stečajno maso zaključila.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (čl. 165/3 ZPP/99 v zvezi s čl. 12 ZPPSL/84).