Jedro

Tožnik je skladno z določbo 1. odst. 180. člena ZPP dolžan tožbi priložiti potrdilo o plačilu dolžne sodne takse zanjo. V 4. odst. istega člena ZPP pa je predpisano, da se šteje tožba za umaknjeno, če tožnik tudi po opominu, ki mu ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, ne plača predpisane takse. Plačilo sodne takse za tožbo tako predstavlja procesno predpostavko za obravnavanje same tožbe, zato v teh primerih ne pride v poštev določba 28. člena ZST, s katero je sicer taksnemu zavezancu, ki ima bivališče v tujini in ki ne plača taksne obveznosti ob nastanku, omogočeno njeno plačilo šele po končanem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je v uvodoma navedeni pravdni zadevi štelo tožbo za umaknjeno, ker tožeča stranka tudi po opominu, ki ji je bil poslan po predpisih o sodnih taksah, takse za tožbo ni plačala, to pa ima na podlagi 4. odst. 180. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za posledico, da se tožbo šteje za umaknjeno. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. V pritožbi opozarja, da ima prebivališče v tujini in je zato že v tožbi navedel, da bo sodno takso plačal po določbi 1. odst. 28. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). To določilo mu dovoljuje, da takso plača šele po končanem postopku. Kljub temu ga je sodišče pozvalo k plačilu sodne takse, zato je pooblaščenec tožnika na to opozoril pristojno sodno osebo, ki je na isti nalog pripisala, da naj se počaka pravnomočnost postopka in da nato sledi plačilo. To pomeni, da je že prvostopno sodišče samo ravnalo v skladu s prej navedenim plačilom ZST. Ker je bil sklep izdan v nasprotju z odredbo pristojne sodne osebe, predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba ni utemeljena. Po določbi 1. odst. 180. čl. ZPP se mora tožbi priložiti potrdilo o plačilu dolžne sodne takse. V 4. odst. 180. čl. ZPP pa je predpisano, da se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, ne plača predpisane takse. Gre torej za procesno predpostavko za obravnavanje tožbe, zato je prvostopno sodišče povsem pravilno tožeči stranki poslalo nalog za plačilo takse. 28. čl. ZST, ki dovoljuje taksnemu zavezancu, ki ima bivališče v tujini, in ki ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, plačilo sodne takse po končanem postopku, zato v konkretnem primeru ne more priti v poštev kadar gre za plačilo takse za tožbo. Že omenjeni 4. odst. 180. čl. ZPP je namreč glede tega vprašanja legs specialis. Zato tudi pritožbi priložena fotokopija opomina za plačilo sodne takse s fotokopiranim zaznamkom "počakati pravnomočnost postopka, nato plačilo" na pravilnost prvostopnega sklepa ne more vplivati. Dejstvo je namreč, da je bil opomin tožeči stranki pravilno poslan po pooblaščencu, in da slednji pravo pozna. Kontaktiranje z neimenovano "pristojno sodno osebo", katero naj bi opozoril na drugačno uporabo zakona, zato ne more biti razlog za utemeljenost pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).