Jedro

Tožena stranka na nasprotno tožbo ni odgovorila v 30 dneh od vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP). Druge navedbe in podatki v spisu ne morejo nadomestiti odgovora na tožbo. Vsebino odgovora na tožbo določa 278. člen ZPP in sicer, da mora biti obrazložen in da mora navajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Tožena stranka mora odgovoru priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru. Stališče, da je tožena stranka vnaprej odgovorila na tožbo, ni sprejemljivo. Vnaprej ni mogoče odgovarjati na vlogo, ki je ni in za katero se ne ve, ali sploh bo in kakšna bo. Volje strank in njenih predlogov ni mogoče domnevati; stranka jih mora jasno izraziti v obliki, vsebini in rokih, ki jih določa zakon.

Izrek

Revizija se zavrne.

Stroške odgovora na revizijo trpi tožeča stranka sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo nasprotnemu tožbenemu zahtevku, s katerim je nasprotna tožeča stranka (v nadaljevanju tožeča stranka) zahtevala izročitev osebnega avtomobila znamke Citroen ZX break in plačilo zneska 1.935.435,60 SIT.

Nasprotna tožena stranka (v nadaljevanju tožena stranka) je zoper zamudno sodbo vložila pritožbo. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo.

Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo, tako da ugodi pritožbi in zavrne nasprotni tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je sporni avtomobil kupila in ji je trgovsko podjetje avtomobil izročilo v posest. S tem je na podlagi 34. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih pridobila lastninsko pravico. V nadaljnjem razlaga vsebino in pomen homologacijske listine. Meni, da tožeča stranka ni lastnica spornega avtomobila, zato ji ga toženec ni dolžan izročiti. Navaja še, da ni procesnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe. Toženec je že v svoji tožbi, s katero se je začel ta pravdni postopek, navedel, da je lastnik avtomobila. S tem je že pred nasprotno tožbo odgovoril na navedbe tožeče stranke v njeni nasprotni tožbi. Zato ni sprejemljivo stališče, da ni odgovoril na nasprotno tožbo. V postopku z nasprotno tožbo ni mogoče uporabiti 276. in 277. člena ZPP.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka, ki ne odgovori na tožbo, priznava kot točne dejanske navedbe v tožbi. Zato se navedbe v tožbi štejejo kot nesporne in se o njih ne izvajajo dokazi; ni pa jih tudi mogoče izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbeno sodišče odloči o pritožbi zoper zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kakršno je navedeno v tožbi. Ni mogoče uveljavljati zmotne uporabe materialnega prava na podlagi pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik dopolnjuje ali spreminja dejansko stanje, na keterem temelji prvostopenjska odločitev. Zato sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati pritožbenih navedb o tem, da je lastnik spornega avtomobila toženec. Utemeljevanje te trditve, ki nasprotuje navedbam v nasprotni tožbi, ni upoštevno. Enako velja za revizijski preizkus. Ta se nanaša na pravilno uporabo materialnega prava v drugostopenjskem sojenju ob enakih dejanskih predpostavkah (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Zmotno je revizijsko stališče, da se v postopku z nasprotno tožbo ne uporabljata 276. in 277. člen ZPP. Nasprotna tožba ima vse lastnosti tožbe (180. člen ZPP). V 183. členu ZPP so zanjo določene procesne zahteve, ki se nanašajo na čas vložitve, pristojnost in vsebinsko povezavo z osnovnim tožbenim zahtevkom. Sicer pa veljajo za nasprotno tožbo vsa pravila, ki veljajo za tožbo. To velja tudi za 276. in 277. člen ZPP in v zvezi s tem za 318. člen ZPP. Nasprotna tožba je bila tožencu pravilno vročena v skladu z drugim odstavkom 139. člena ZPP, ki določa, da se naslovniku opravi vročitev na sodišču, če se nahaja tam. Ob vročitvi je sodišče toženca in njegovega pooblaščenca opozorilo po 277. členu ZPP. Tožena stranka na nasprotno tožbo ni odgovorila v 30 dneh od vročitve (prvi odstavek 277. člena ZPP).

Druge navedbe in podatki v spisu ne morejo nadomestiti odgovora na tožbo. Vsebino odgovora na tožbo določa 278. člen ZPP in sicer, da mora biti obrazložen in da mora navajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Tožena stranka mora odgovoru priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru.

Stališče, da je tožena stranka vnaprej odgovorila na tožbo, ni sprejemljivo. Vnaprej ni mogoče odgovarjati na vlogo, ki je ni in za katero se ne ve, ali sploh bo in kakšna bo. Volje strank in njenih predlogov ni mogoče domnevati; stranka jih mora jasno izraziti v obliki, vsebini in rokih, ki jih določa zakon.

V obravnavani zadevi so bile z zamudno sodbo podane vse predpostavke po 318. členu ZPP. Na podlagi dejstev in dokazov, navedenih v nasprotni tožbi, je zahtevek za izročitev avtomobila in plačilo zneska 1.935.435,60 SIT utemeljen. Tožba je sklepčna. Procesnih napak ni bilo. Zato razlogi, ki jih uveljavlja revizija, niso podani.

Odločitev revizijskega sodišča temelji na 378. členu ZPP.

Revizijski odgovor ni bil potreben, zato mora tožeča stranka sama trpeti svoje revizijske stroške (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).