Jedro

Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka z dne 18. 8. 2022 zavrne.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi tožnik s tožbo zahteva, da se toženka izseli iz stanovanja v prvem nadstropju stanovanjske hiše, katere zemljiškoknjižni lastnik je, pa tudi iz podstrešja, shrambe v kleti, kurilnice ter garaže. Zahteva, da iz navedenih prostorov umakne vse osebne stvari ter da se ji prepove, da v prihodnje brez vabila obiskuje, vstopa ali s podobnim dejanjem posega v tožnikovo pravico do posesti nepremičnine.

2. Toženka se zahtevku upira. Svojo pravico do uporabe stanovanja temelji na skupni lastnini, katero utemeljuje z vlaganji v tožnikovo nepremičnino tekom trajanja zunajzakonske skupnosti. Trdi, da je bilo sporno stanovanje ob vselitvi zunajzakonskih partnerjev v letu 1991 opremljeno s starim pohištvom ter v določenih delih nedokončano1. V dokaz, da je bilo stanovanje v celoti adaptirano, predlaga zaslišanje prič, pa tudi izvedbo drugih dokazov.

3. V vlogi z dne 18. 8. 2022 je toženka predlagala, da se ta postopek prekine do rešitve vprašanja o skupnem premoženju v pravdi, ki teče na podlagi njene tožbe, s katero zahteva (tudi) ugotovitev skupnega premoženja v deležu do ½ na nepremičnini, v kateri se nahaja sporno stanovanje.

4. Tožnik je na gornje navedbe odgovoril v vlogi z dne 14. 9. 2022, in sicer, da zatrjevana vlaganja toženke ne ustvarjajo stvarnopravnih posledic na tožnikovi nepremičnini, saj ne dosegajo standarda spremembe nepremičnine. Izpostavil je večinsko mnenje sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka postopka, ki teče med tožečo in toženo stranko pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod I P 96/2022 zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja.

6. V pravočasni pritožbi zoper sklep tožnik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za prekinitev postopka oceniti tudi iz vidika ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, saj je glede na navedbe strank predhodno vprašanje, ali predmetna nepremičnina sodi v skupno premoženje pravdnih strank, zgolj pravno vprašanje. Trdi, da toženka ni navedla nobenih takih dejstev, ki bi lahko utemeljevala sklep, da je njen stvarnopravni zahtevek utemeljen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

7. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Sklicuje se na zadeve iz sodne prakse, po katerih sodišča prepuščajo reševanje predhodnega vprašanja matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo zadeva kmalu rešena, da bo rešena na stroškovno ugodnejši način oziroma ko zaradi začetne faze postopka še ni mogoče delati zaključkov o neutemeljenosti zahtevka zgolj na podlagi dokaznih predlogov, ki so ponujeni v tožbi. Meni, da bi lahko tožnikove trditve o neutemeljenosti toženkinega zahtevka v pravdi pred okrožnim sodiščem vplivale na odločitev v tej zadevi zgolj, če bi kazale na očitno neutemeljenosti zahtevka in bi bila zato prekinitev postopka nesmotrna. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

8. Pritožba je utemeljena.

9. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 13. členu določa, da v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, odredi prekinitev postopka (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) do pravnomočne odločitve na matičnem področju. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je pri presoji, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo ali z odločitvijo počakalo do odločitve v drugem, že potekajočem postopku, treba upoštevati načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).

10. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V obravnavani zadevi je odločitev o utemeljenosti zahtevka na izselitev ter na prenehanje vznemirjanja odvisna od rešitve vprašanja, ali ima toženka pravno podlago, da zaseda sporno stanovanje v nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je zgolj tožnik.

11. Pritožbene trditve, da bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do po tožniku zatrjevanih okoliščin, da glede na navedbe toženke druga pravda ni pomembna za predmetno zadevo, so usmerjene v uveljavljanje kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, namreč ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Ker se prvostopno sodišče v obrazložitvi svoje odločbe ni opredelilo do tožnikovih trditev, da toženkine navedbe ne utemeljujejo stvarnopravnega zahtevka ter da ta ne predstavlja predhodnega vprašanja za predmetni postopek, je podana uveljavljana postopkovna kršitev. Storjeno kršitev pravice do izjavljanja pa je pred pritožbenim sodiščem moč odpraviti, saj sta se pravdni stranki o relevantnih navedbah glede predlagane prekinitve imeli možnost izreči, toženka še v odgovoru na pritožbo (drugi odstavek 347. člena ter prvi odstavek 354. člena ZPP, ki se v pritožbenem postopku zoper sklep smiselno uporabljata na podlagi 366. člena ZPP)2. 12. Tudi v kolikor se šteje, da so bila zatrjevana sporna vlaganja opravljena v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)3, ko se je lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo tudi z vlaganji v tujo nepremičnino (24. do 26. člen ZTLR), je pravni standard nove stvari v smislu teh določb o gradnji na tujem zemljišču izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen), ne gre za novo stvar4. 13. Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena, 366. člen in šesta alineja 358. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ter šesti odstavek 163. člena ZPP).

1 Toženka trdi, da so bila v času trajanja zunajzakonske zveze glede spornega stanovanja, ki se nahaja v prvem nadstropju stanovanjske hiše, opravljena naslednja vlaganja: topli pod, ploščice, brušenje in lakiranje parketa, lesena ograja na stopnišču in balkonu, estrih oz. izolacijska plošča na podstrešju, pohištvo, gospodinjski aparati, izgradnja zajetja za vodo, toplotna črpalka, peč za kurjavo. 2 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1514/2022 z dne 17. 10. 2022. 3 V času veljavnosti Stvarnopravnega zakonika, torej od leta 2003 dalje, pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino ni več mogoča (glej 8. člen tega zakona). 4 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 40/2017 z dne 14. 9. 2017.