Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.

Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklep v izpodbijani I. potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19. 12. 2022 predlog tretjega A. A. in dolžnice B. B. za izbris hipotek, vložen dne 29. 3. 2022, zavrglo (I. točka sklepa) in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog dolžnice in tretjega z dne 1. 6. 2022 (II. točka sklepa).

2. Zoper tisti del sklepa, ki je za pritožnika neugoden, torej zoper I. točko sklepa, vlagata dolžnica in tretji pravočasno pritožbo. V pritožbi navajata, da sta podala predlog za izbris hipoteke na solastniškem deležu v lasti A. A. ID znak: del stavbe X 1 (ID 001), ker je bil na podlagi stečajnega postopka zoper dolžnico B. B. prodana druga polovica te nepremičnine C. C. Do poplačila upnikov očitno ni v celoti prišlo. Tretjemu je bila v stečajnem postopku priznana izločitvena pravica na eni polovici nepremičnine. Hipoteke pa so se izbrisale le pri tistem delu polovice, ki je bil prodan v stečajnem postopku, ne pa tudi pri solastninskem deležu tretjega, ki je lastninsko pravico pridobil na podlagi izločitvene pravice. Četudi nobenih terjatev ni več, so v zemljiški knjigi še vedno vpisane vse hipoteke pri njegovem solastniškem deležu vpisane na podlagi sklepov izvršilnega sodišča do dolžnice B. B. in ne do solastnika A. A., pri čemer bi njegov solastninski delež moral biti v zemljiški knjigi neobremenjen, ker naj bi dolžnica upnike poplačala v osebnem stečaju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega dela sklepa, spisa sodišča prve stopnje, zemljiške knjige in navedb pritožnikov izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - konkretni izvršilni postopek VL 64248/2016 je bil pravnomočno končan s sklepom z dne 14. 10. 2018, s katerim je prvo sodišče odločilo, da se izvršba ustavi in ločitvena pravica na nepremičnini ID 001, pridobljena v postopku izvršbe ostane v veljavi skladno s 1. točko drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; - zoper navedeni sklep dolžnica kot stranka ni vložila pritožbe; - da je bila zaradi poplačila terjatve upnika na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. VL 64248 z dne 17. 6. 2016 dovoljena izvršba na nepremičnini ID znak stavbe X 1 v lasti dolžnice do celote; - da iz vloge dolžnice in tretjega z dne 29. 3. 2022, vložene po pravnomočnem končanju konkretnega izvršilnega postopka s sklepom 14. 10. 2018, izhaja, da je v stečajnem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. St 000/2017, pritožnik A. A. uveljavljal izločitveno pravico na nepremičnini, na kateri je bila dovoljena izvršba do ½ in ki je bila obremenjena s pridobljeno ločitveno pravico upnika v tem izvršilnem postopku in da mu je stečajni upravitelj to izločitveno pravico priznal, - da se je pritožnik na podlagi priznane izločitvene pravice vpisal v zemljiško knjigo dne 22. 2. 2020 kot solastnik nepremičnine do idealnega dela ½, obremenjenega z ločitveno pravico na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. VL 64248/2016, -da je del solastnega deleža nepremičnine v lasti dolžnice do ½ predstavljal stečajno maso ter je bil ta delež do ½ prodan kupcu C. C. brez obremenitve.

5. Glede na tako stanje je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Dejstvo je, da je bil izvršilni postopek s sklepom z dne 4. 10. 2018, ki je postal pravnomočen dne 24. 10. 2018, končan, posledično pa v okviru tega pritožbenega postopka ne dolžnica ne pritožnik ne moreta več vlagati nobenih pravnih sredstev.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka v skladu z drugim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.

7. Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne Zakon o izvršbi in zavarovanju ne Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbris prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom Stvarnopravnega zakonika.

8. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zoper izpodbijano točko I zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).