Jedro

S sklepom je sodišče prve stopnje zaradi neizpolnitve nedenarne obveznosti sklenilo, da se v sklepu o izvršbi določena denarna kazen izterja po uradni dolžnosti, dolžniku pa je določilo nov rok za izpolnitev in mu hkrati tudi določilo novo, višjo denarno kazen (226. člen ZIZ). Sodišče je nato upnika pozvalo k izjavi, ali je dolžnik nedenarno obveznost izpolnil, upnik pa je sodišče obvestil, da do izpolnitve še ni prišlo. Upnikovo vlogo je sodišče vročilo dolžniku in ga pozvalo k izjavi in izkazu, ali je nedenarno obveznost izpolnil, ter ga opozorilo na posledice neizpolnitve obveznosti oziroma na posledice, če se na poziv ne bo odzval. Dolžnik na poziv sodišča ni odgovoril, zato je sodišče skladno s predhodnim opozorilom izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo, da obveznost ni bila izpolnjena, posledično je zato odločilo, da bo po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati je dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če niti v novem roku obveznosti ne bo izpolnil. Dolžnik v pritožbi navaja, da je bilo njegovo zdravstveno stanje od 16. 7. 2022 dalje slabo. Tega dne je bil hospitaliziran zaradi možganske kapi, potek zdravljenja in obravnave izhaja iz predloženega odpustnega pisma UKC Ljubljana. Od konca hospitalizacije dalje je dolžnik neprekinjeno v bolniškem staležu in nezmožen opravljati delo. Zaradi posledic možganske kapi je nepokreten in potrebuje stalno pomoč in nego. Iz teh razlogov se dolžnik ni mogel odzvati na pisanje sodišča, iz istih razlogov pa trenutno tudi ni sposoben opravljati nobenih obveznosti, ki mu jih nalaga sodišče. Take dolžnikove navedbe je šteti kot dovoljene pritožbene novote, saj gre za dejstva in trditve, ki jih do sedaj v postopku brez svoje krivde še ni mogel podati. Višje sodišče se do teh navedb in predloženih dokazov ob pritožbeni presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa samo ne more prvič opredeljevati, bi pa lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnjenosti pogojev za izdajo novega sklepa po 226. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugotovi se, da dolžnik ni izpolnil obveznosti po sklepu tega sodišča I 303/2019 z dne 14. 5. 2021, navedene v II. točki izreka sklepa, zato se bo denarna kazen, izrečena v III. točki izreka sklepa, izterjala po uradni dolžnosti.

II. Dolžniku se določi nov rok 30 dni, ki začne teči z dnem vročitve tega sklepa, za izpolnitev obveznosti, in sicer, da opravi nenadomestna dejanja dolžnika, in sicer - obračuna dodatek za minulo delo od 1. 3. 2014 do 31. 12. 2014 v znesku 552,40 EUR bruto in od tega zneska odvede davke in prispevke, - obračuna dodatek za minulo delo od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 v znesku 711,65 EUR bruto in od tega zneska odvede davke in prispevke, - obračuna dodatek za minulo delo od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 v znesku 759,10 EUR bruto in od tega zneska odvede davke in prispevke, - obračuna dodatek za minulo delo od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017 v znesku 821,05 EUR bruto in od tega zneska odvede davke in prispevke, - obračuna dodatek za minulo delo od 1. 1. 2018 do 26. 9. 2018 v znesku 1.043,35 EUR bruto in od tega zneska odvede davke in prispevke, - obračuna regres za letni dopust za leto 2015 v višini 790,73 EUR bruto in od tega zneska odvede akontacijo dohodnine, - obračuna regres za letni dopust za leto 2016 v višini 790,73 EUR bruto in od tega zneska odvede akontacijo dohodnine, - obračuna regres za letni dopust za leto 2017 v višini 804,96 EUR bruto in od tega zneska odvede akontacijo dohodnine, - obračuna regres za letni dopust za leto 2018 v višini 561,86 EUR bruto in od tega zneska odvede akontacijo dohodnine, - obračuna odškodnino namesto odpovednega roka v znesku 2.576,18 EUR bruto in od tega zneska odvede davke in prispevke.

III. Če dolžnik v roku, določenem pod točko II. izreka tega sklepa, ne bo izpolnil naložene obveznosti, mu sodišče izreka novo višjo denarno kazen v višini 2.000,00 EUR. Sodišče bo to kazen izvršilo po uradni dolžnosti.“

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga razveljavitev sklepa, podredno pa tudi vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da se je nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 00/2023 dne 24. 5. 2023 začel postopek osebnega stečaja, vendar pa je pritožbo kljub temu obravnavalo, saj so bila vsa procesna dejanja v zvezi s pritožbo opravljena že pred dnem začetka stečajnega postopka (prim. drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 30. 10. 2019, izdanim na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne in izvršljive zamudne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 124/2019 z dne 1. 4. 2019), med drugim izvršbo dovolilo tudi zaradi izterjave nedenarne terjatve skladno z določbo 226. člena ZIZ. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 16. 11. 2019. 8. S sklepom z dne 14. 5. 2021 je sodišče prve stopnje zaradi neizpolnitve nedenarne obveznosti sklenilo, da se v sklepu o izvršbi določena denarna kazen izterja po uradni dolžnosti, dolžniku pa je določilo nov rok za izpolnitev in mu hkrati tudi določilo novo, višjo denarno kazen. Sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1252/2021 z dne 15. 9. 2021. 9. Sodišče je nato z dopisom z dne 29. 7. 2022 upnika pozvalo k izjavi, ali je dolžnik nedenarno obveznost izpolnil, upnik pa je z vlogo z dne 2. 8. 2022 sodišče obvestil, da do izpolnitve še ni prišlo. Upnikovo vlogo je sodišče dolžniku vročilo skupaj z dopisom z dne 21. 12. 2022, v katerem je dolžnika pozvalo k izjavi in izkazu, ali je nedenarno obveznost izpolnil, ter ga opozorilo na posledice neizpolnitve obveznosti oziroma na posledice, če se na poziv ne bo odzval. 10. Dolžnik na poziv sodišča ni odgovoril, zato je sodišče skladno s predhodnim opozorilom izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo, da obveznost ni bila izpolnjena, posledično je zato odločilo, da bo po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni z dne 14. 5. 2021. Hkrati je dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če niti v novem roku obveznosti ne bo izpolnil. 11. Dolžnik v pritožbi navaja, da iz razlogov sklepa izhaja, da mu je bila v izjavo poslana vloga upnika z dne 2. 8. 2022 glede neizpolnitve obveznosti in pojasnjuje, da je bilo njegovo zdravstveno stanje od 16. 7. 2022 dalje slabo. Tega dne je bil hospitaliziran zaradi možganske kapi, potek zdravljenja in obravnave izhaja iz predloženega odpustnega pisma UKC Ljubljana. Od konca hospitalizacije dalje je dolžnik neprekinjeno v bolniškem staležu in nezmožen opravljati delo, kar dokazuje s predloženimi potrdili. Zaradi posledic možganske kapi je nepokreten in potrebuje stalno pomoč in nego, ključni problem je delna paraliza desne strani telesa. Iz teh razlogov se dolžnik ni mogel odzvati na pisanje sodišča, iz istih razlogov pa trenutno tudi ni sposoben opravljati nobenih obveznosti, ki mu jih nalaga sodišče. Meni, da bi bilo treba postopek prekiniti do prekinitve dolžnikovega bolniškega staleža oziroma do izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja.

12. Take dolžnikove navedbe je šteti kot dovoljene pritožbene novote, saj gre za dejstva in trditve, ki jih do sedaj v postopku brez svoje krivde še ni mogel podati (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče se do teh navedb in predloženih dokazov ob pritožbeni presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa samo ne more prvič opredeljevati, bi pa lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnjenosti pogojev za izdajo novega sklepa po 226. členu ZIZ.

13. Višje sodišče je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki bo moralo v nadaljevanju postopka presoditi dolžnikove pritožbene navedbe o zdravstvenem stanju in njihov vpliv na izterjevano nedenarno terjatev.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.