Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nima statusa upravičenca (dediča prvega dednega reda) hči, ki je umrla pred razlaščenko in pred podržavljenjem.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrne.
Tožena stranka je z odločb z dne 1.2.2004, zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 22.10.2003, s katero je navedeni prvostopni organ zavrnil zahtevo za denacionalizacijo stanovanjske hiše s stavbnim zemljiščem na zemljišču parc. št. 15, z.k. vložek št... k.o... z utemeljitvijo, da bivša lastnica A.A. ni upravičena do denacionalizacije, ker je imela na podlagi državne pogodbe, sklenjene z Republiko Avstrijo, pravico do odškodnine za v Jugoslaviji podržavljeno premoženje od Republike Avstrije.
Tožena stranka je zavrnitev utemeljila z drugačnimi razlogi. A.A se po takratnih predpisih ni štela kot jugoslovanska državljanka. Tožnica je sicer nato predlagala, da se kot upravičenka šteje hči bivše lastnice B.B., za katero pa je bilo ugotovljeno, da se je štela za jugoslovansko državljanko do svoje smrti, to je do 3.6.1945. Ker je umrla pred bivšo lastnico in pred podržavljenjem, je ni mogoče šteti za dediča prvega dednega reda. Zato tudi ni upravičenka po 12. členu ZDen.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožnice in na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo navedeno odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v nov postopek. Zavzelo je drugačno stališče. V razlogih svoje odločitve je navedlo, da je za status upravičenca po 12. členu ZDen pomembno le, da je določena oseba bila zakonec ali dedič prvega dednega reda, za ostale dediče prvega dednega reda so omejitve. Okoliščina, da je hči umrla pred svojo materjo, ni bistvena. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča RS.
Tožena stranka v pritožbi uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da določbe 12. člena ZDen ni mogoče uporabiti tako, da so upravičenci do denacionalizacije tudi tisti, ki so umrli pred bivšo lastnico. Tožena stranka smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe.
Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 - ZUS-1), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je potrebno pritožbo obravnavati kot pritožbo po ZUS-1. Pritožba je utemeljena.
Po določbi 12. člena ZDen je upravičenec zakonec ali dedič iz prvega dednega reda, če fizična oseba iz 9. člena tega zakona ni upravičena do denacionalizacije, pod pogojem, da zakonec oziroma dedič izpolnjuje predpisane pogoje glede državljanstva. V konkretnem primeru je nesporno, da B.B. izpolnjuje pogoje glede državljanstva, vendar ni oseba, ki bi jo bilo mogoče šteti za dediča prvega dednega reda bivše lastnice, saj je umrla pred njo in tudi pred podržavljenjem. Iz pisne dokumentacije - kot to pravilno ugotavlja tožena stranka - je namreč razvidno, da je imenovana umrla 2.6.1945, medtem ko je bivši lastnici A.A. bilo zaplenjeno premoženje na podlagi odločbe Mestne zaplembene komisije Maribor z dne 23.8.1945, torej po smrti B.B., medtem ko je A.A. umrla (šele) leta 1948. To dejstvo pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločilen in utemeljen zadosten razlog za zavrnitev zahteve za denacionalizacijo. V času podržavljenja hči A.A. ni bila več živa, prav tako ni bila več živa ob njeni smrti, zaradi česar je ni mogoče šteti kot dedinjo prvega dednega reda in s tem upravičenko po 12. členu ZDen.
Ni mogoče sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da okoliščina, da je B.B. umrla pred svojo materjo razlaščenko A.A., ne more vplivati na pravico, da se ji prizna status upravičenke do denacionalizacije po določbi 12. člena ZDen. Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje nepravilno razlaga odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-1-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), na katero se sklicuje v obrazložitvi svoje odločitve. V navedeni odločbi je ustavno sodišče navedlo, da je potrebno določbo 12. člena ZDen razlagati restriktivno, in sicer tako, da so po določbi tega člena upravičenci tiste osebe, ki so bile z upravičencem v najbližjem razmerju in so bile praviloma tudi neposredno prizadete zaradi izgube premoženja. A.A. je umrla še pred podržavljenjem premoženja njeni materi. Zato s podržavljenjem ni mogla biti prizadeta. To pa pomeni, da se ne more obravnavati kot oseba, ki ima status dediča prvega dednega reda.
Ker je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi, ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, zmotno uporabilo določbe 12. člena ZDen, je na podlagi 3. točke 3. odstavka 80. člena ZUS-1 pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbo zavrnilo.