Jedro

Sodišče je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se v izpodbijanem delu (glede plačila 258.991,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2008 in v stroškovnem delu) razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožnici plačati 258.991,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2008. Višji denarni tožbeni zahtevek in zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2006 je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Ugotovitveni zahtevek je kljub obstoju nedopustnih nagibov na toženčevi stranki zavrnilo, ker je ocenilo, da pogodba o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 6. 2000 (v nadaljevanju pogodba) ne nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Ne glede na to pa po oceni sodišča prve stopnje toženec odgovarja za neplačane obveznosti izbrisane družbe G. d.o.o. iz naslova kreditnih pogodb na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 s spremembami; v nadaljevanju ZFPPIPP), ker je bil edini in zato aktivni družbenik tako v času sklenitve kreditnih pogodb in nastopu zapadlosti iz tega naslova kot tudi ob prenosu poslovnega deleža s sporno pogodbo na B. B. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da nižji sodišči stojita na zmotnem stališču, da so toženca pri sklenitvi pogodbe vodili nedopustni nagibi, da je bila družba prezadolžena, da je šlo za brezplačno odsvojitev, da je bil prenos očitno fiktiven in da je toženec kot edini družbenik družbe svoj poslovni delež brezplačno odtujil z namenom, da se izogne vsem obveznostim in odgovornostim, ki jih je predpisoval takrat veljavni Zakon o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) v primeru nastanka prezadolženosti družbe. Sodišče druge stopnje je zanemarilo, da je bil zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe pravnomočno zavrnjen, medtem ko izpodbojni zahtevek sploh ni bil postavljen. Poleg tega je bil med tožencem in novim družbenikom družbe G. d. o. o. sklenjen sporazum, na podlagi katerega je slednji prevzel in se zavezal poravnati vse obveznosti družbe na dan 27. 6. 2006. Ker je imela družba v času prenosa poslovnega deleža še vedno v lasti nepremičnine, to pomeni, da ni šlo za brezplačen prenos poslovnega deleža družbe in je pritožbeno sodišče napačno povzelo vsebino listin v spisu. Zelo pomembno je, da toženec v času začetka postopka za izbris družbe iz registra ni bil več njen družbenik, zato v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) tudi ne bi odgovarjal za obveznosti na tej pravni podlagi, saj ni bilo mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD-1. Dne 1. 1. 2008 je začel delno veljati ZFPPIPP. V skladu z določbo 496. člena ZFPPIPP so se za družbe, ki so bile izbrisane iz sodnega registra od 7. 4. 2007 do uveljavitve ZFPPIPP uporabljale določbe ZFPPod, razen četrtega in petega odstavka 27. člena, in smiselno šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP. V skladu s citiranima določbama ZFPPIPP bi toženec odgovarjal za obveznosti izbrisane družbe le, če bi imel ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in če je imel v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnosti vplivati na njeno upravljanje in poslovanje. Šele 13. 6. 2009 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (Ur. l. RS, št. 40/2009; v nadaljevanju ZFPPIPP-A), ki je v 29. členu uvedel dopolnitev šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Šele z novelo je bila določena odgovornost za obveznosti družbe tistih aktivnih družbenikov, ki so imeli tak položaj v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe, čeprav tega položaja v trenutku prenehanja pravne osebe niso imeli več. V prehodni določbi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A je bilo izrecno določeno, da se spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena tega zakona uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona, to je po 13. 6. 2009. Družba G. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana 29. 10. 2007. Drugačna ureditev bi bila protiustavna, ker bi bila v nasprotju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave in pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Če pa bi tožnica terjala odgovornost toženca na podlagi določb, ki urejajo pregled pravne osebnosti v smislu določb ZGD-1, bi morala že v tožbi podati ustrezne navedbe, da je toženec zlorabil pravno osebo, da bi dosegel cilj, ki je zanj kot posameznika prepovedan, da je družbo zlorabil za odškodovanje svojih upnikov, da je v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšal premoženje družbe in je vedel, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Dokazno breme je vsekakor na tožnici, ki pa ni zatrjevala nobenega od naštetih dejstev.

4. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče zavrne, in priglaša revizijske stroške. Opozarja, da toženec v postopku na prvi stopnji ni navajal, da naj bi bila družba G. d. o. o. lastnica nepremičnin in da prenos poslovnega deleža ni bil brezplačen, zato so revizijske navedbe v tej smeri prepozne. Ne drži, da je bil toženec glede možnosti, da bo odgovarjal za obveznosti družbe po njenem izbrisu, v pravni negotovosti. Ustavno sodišče je že z odločbo U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 poudarilo potrebo po varstvu upnikov izbrisanih družb. Do izbrisa družbe G. d. o. o. je prišlo 29. 10. 2007. Glede na določbo 496. člena ZFPPIPP je zato treba uporabiti ureditev šestega do osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-A), pri kateri pa je treba glede vloge aktivnega družbenika uporabiti določbo sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, vendar upoštevajoč materialnopravno razlago, da je za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno vlogo v družbi, pomembno stanje v času nastanka terjatve. Sprememba šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP je le še izrecno opredelila in dodatno onemogočila izigravanje pravil o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih, ko aktivni družbenik, da bi se izognil tej odgovornosti, prenese svoj delež na osebo brez premoženja, kot se je to zgodilo v konkretnem primeru. Ključno je, da toženec ni prav v ničemer nasprotoval dejstvu, da je imel v času nastanka terjatev vlogo aktivnega družbenika. Ne glede na materialnopravno podlago, ki sta jo pri odločanju uporabili sodišči prve in druge stopnje, bi bilo mogoče do enakega zaključka priti tudi na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti (8. člen ZGD-1).

5. Revizija je utemeljena.

6. Očitana procesna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki naj bi bila v tem, da sta nižji sodišči spregledali, da sta toženec in B. B. sklenila tudi sporazum, na podlagi katerega je novi družbenik prevzel in se zavezal poravnati vse obveznosti družbe G. d. o. o. do DURS-a, banke in dobaviteljev na dan 27. 6. 2006, in da je imela družba v času prenosa poslovnega deleža še vedno v lasti nepremičnine, je le navidezna. Tako imenovana protispisnost obstaja le, če sodišče napačno povzame listine ali zapisnike o zaslišanju strank, prič in izvedencev, ne pa, kadar te listine napačno dokazno tolmači ali se na katero od njih ne sklicuje. V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, to pa je v tej fazi sojenja nedopusten revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Institut izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije je v slovenski pravni red uvedel ZFPPod. Z nastopom zakonskega izbrisnega razloga je sodišče po uradni dolžnosti izbrisalo gospodarsko družbo iz sodnega registra brez likvidacije (v nadaljevanju izbrisana družba). Pravna posledica izbrisa je bila izpodbojna pravna domneva, da se z izbrisom šteje, da so njeni družbeniki dali izjavo, da prevzemajo vse obveznosti izbrisane družbe. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 razveljavilo četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod (ki sta urejala navedeno izpodbojno pravno domnevo), kolikor sta se nanašala na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe (tako imenovani nepravi, pasivni družbeniki), ker je ugotovilo, da sta v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 2. členom Ustave. To je pomenilo, da so sodišča morala ugotavljati odgovornost posameznega družbenika za obveznosti družbe v odvisnosti od vpliva, ki ga je imel na poslovanje družbe. Z ZFPPod-B (Ur. l. RS, št. 31/07) je zakonodajalec ukinil neomejeno solidarno odgovornost vseh družbenikov za obveznosti izbrisane družbe in ustavil vse še nedokončane postopke, začete na podlagi ZFPPod. Z odločbo U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 je Ustavno sodišče razveljavilo 2. in 4. člen ZFPPod-B in odločilo, da sta 1. in 3. člen ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, zakonodajalcu pa naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Ugotovilo je, da je 1. člen ZFPPod-B, ki je ukinil neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker upnike izbrisanih družb neenako obravnava glede na upnike družb, ki so prenehale na drugačen način, saj zakonodajalec ni zagotovil ustreznega varstva upnikov. Prvi do četrti odstavek 4. člena ZFPPod-B pa je Ustavno sodišče razveljavilo, ker je presodilo, da ustavitev sodnih in upravnih postopkov, začetih na podlagi ZFPPod proti družbenikom izbrisanih družb oziroma njihovo nadaljevanje, če so podani pogoji za spregled pravne osebnosti, pomeni za upnike s pričakovalno pravico do poplačila terjatve poseg v pravico iz 33. člena Ustave, za upnike s pridobljeno pravico do poplačila terjatve pa tudi kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave, pri čemer za tak poseg in kršitev ni obstajal ustavno dopusten cilj.

8. Z ZFPPIPP, ki je razveljavil ZFPPod, je zakonodajalec ponovno vzpostavil neomejeno solidarno odgovornost aktivnih družbenikov izbrisane družbe in določil, kdo je aktivni družbenik. Po sedmem odstavku 442. člena ZFPPIPP je bil aktivni družbenik oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane družbe položaj njenega družbenika in ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnosti vplivanja na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka na podlagi uresničevanja upravljavskih pravic in njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora. Z novelo ZFPPIPP-A, ki je začela veljati 13. 6. 2009, je bila določba šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP spremenjena tako, da je bila določena odgovornost tistih aktivnih družbenikov, ki so imeli tak položaj v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe, čeprav tega položaja v trenutku prenehanja nimajo več. V drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A je zakonodajalec določil, da se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. 9. Družba G. d. o. o. je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije pred uveljavitvijo ZFPPIPP.(1) Prav tako je toženec svoj poslovni delež brezplačno odsvojil pred uveljavitvijo ZFPPIPP. Pri presoji pravnega vprašanja, kateri predpis je treba uporabiti glede pravnih posledic prenehanja zaradi izbrisa, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo 496. člena ZFPPIPP, ki določa, da se v primeru, če je bila družba izbrisana od 7. 4. 2007 do uveljavitve ZFPPIPP, uporabljajo določbe ZFPPod, razen četrtega in petega odstavka 27. člena, in smiselno šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP.(2) Vendar pa je zmotno uporabilo spremenjeno določbo šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP-A namesto določbe citiranega pravila, ki je veljala pred novelo, saj je spregledalo prehodno določbo drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, v skladu s katero se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je toženec svoj poslovni delež v družbi že 27. 6. 2006 odsvojil in ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije 29. 10. 2007 ni bil več njen družbenik, ni bil izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Sodišče je, s tem ko je na podlagi predpisa, ki v času nastopa pravno relevantnih dejstev še ni veljal, konstituiralo novo obveznost za toženca, retroaktivno poseglo v njegov položaj.(3) Iz navedenih razlogov ni mogoče pritrditi tožnici, ki se v odgovoru na revizijo, sklicujoč se na dve odločbi Višjega sodišča v Kopru, zavzema za ekstenzivno razlago določb šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, v skladu s katero bi bilo treba že pred novelo ZFPPIPP-A šteti, da so aktivni družbeniki tudi tisti, ki so bili aktivni družbeniki v času nastanka dolgov družbe.(4)

10. Sodišče mora navedeno trditveno podlago preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag. Ker je štelo, da toženec za obveznosti družbe odgovarja na podlagi ZFPPIPP, se z eventualnimi drugimi pravnimi podlagami ni ukvarjalo. ZGD-1 sicer poudarja načelo samostojnosti pravne osebe in stroge ločenosti med družbo in družbeniki glede obveznosti, ki zadevajo družbo. Le izjemoma, kadar gre za zlorabo, ki je bistveno povezana s pripadniki pravne osebe, ki z zlorabo dosegajo svoje interese ali koristi, pa omogoča njihovo odgovornost za obveznosti družbe. Res je sicer, da tožnica v tožbeni naraciji ne omenja pravne kvalifikacije iz 8. člena ZGD-1, vendar pa je navedla sklop dejstev, ki so pravno pomembna za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti. Dovolj konkretizirano zatrjuje, da je toženec zlorabil notranjo ureditev gospodarske družbe z namenom, da bi se izognil plačilu njenih obveznosti, s čimer je oškodoval upnike družbe.

11. Ker sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo v zvezi s šestim in sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, pri čemer nista preizkusili s strani tožeče stranke zatrjevane trditvene podlage spora z vidika pravne kvalifikacije iz 8. člena ZGD-1, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

12. Stroškovni izrek temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): ZFPPIPP je začel veljati 15. 1. 2008, uporabljati (razen posameznih določb, ki so se začele uporabljati že, ko je zakon začel veljati) pa se je začel 1. 10. 2008. Op. št. (2): Določba 496. člena ZFPPIPP je bila razveljavljena s še veljavnim 18. členom Zakona o postopkih za uveljavitev in odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ki je določil, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP.

Op. št. (3): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012, v kateri je Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave, ker za retroaktivnost citirane določbe ni obstajal ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pridobljene pravice.

Op. št. (4): Stališče, za katerega se zavzema tožnica, je tudi sicer v nasprotju z ustaljeno sodno prakso; primerjaj odločbe X Ips 259/2007 z dne 3. 6. 2010, X Ips 480/2011 z dne 5. 7. 2012, X Ips 478/2011 z dne 28. 6. 2012 in (obiter dictum) II Ips 640/2005 z dne 21. 9. 2005.