Jedro

Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa SV 206/03 s 15. 4. 2003. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranke. Pritožuje se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da tožeča stranka ni imela možnosti pritožbe zoper sklep s 4. 6. 2015. Tožeča stranka je prava neuka in sklepa ni razumela. Sklep je nerazumljiv in izdan v nasprotju z določbami 180. člena ZPP. Sodišče bi moralo zahtevati, naj tožeča stranka navede vrednost spora, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oziroma ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003. Vrednost tožbenega zahtevka je določljiva. Poleg tega so sodišča po uradni dolžnosti zavezana ugotavljati ničnost pogodb. Sodišče je kršilo 2. člen Ustave RS, EKČP ter zakon. V skladu s prakso Ustavnega sodišča država posamezniku ne sme arbitrarno poslabšati njegovega pravnega položaja.

Sodišče je v sklepu napačno ugotovilo, da je v popravku tožbe navedena le skupna vrednost spora 100.000,00 EUR. Sodišče se je obširno razpisalo o pravnem interesu za vložitev ugotovitvene tožbe, na koncu pa je le ugotovilo, da se pravni interes za vložitev tožbe na podlagi sklepa D 252/2013 z 11. 6. 2014 domneva. Enostavneje bi bilo, če bi sodišče zapisalo, da naj tožeča stranka navede vrednost spora za tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob predhodnem preizkusu tožbe je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožba ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zato je tožečo stranko s sklepom 4. 6. 2015 pozvalo na dopolnitev tožbe ter jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tožeča stranka v postavljenem roku tožbe ne bo dopolnila. S sklepom je tožečo stranko pozvalo na postavitev točno določenega zahtevka, navedbo vrednosti spornega predmeta za vsako točko zahtevka posebej ter na obrazložitev pravnega interesa za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003. 5. Tožeča stranka s tožbo zahteva (1) ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003 ter (2) ugotovitev, da sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev vsebuje premoženje, ki sodi v zapuščino po pokojnem Ž. N. in pokojni V. N. Na poziv sodišča, naj popravi nepopolno tožbo, je tožeča stranka reagirala ter v spis vložila dopolnjeno in popravljeno tožbo. Kljub temu, da je sodišče tožečo stranko pozvalo, naj navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej, tožeča stranka ni tako postopala ter ni navedla vrednosti spornega predmeta za zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev ničnosti notarskega zapisa. Tožeča stranka je v popravljeni tožbi navedla le vrednost spora za ugotovitev, da sporazum o razdelitvi skupnega premoženja zakoncev vsebuje premoženje, ki sodi v zapuščino po pokojnih V. in Ž. N. 6. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, ravna sodišče po določilih 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki veljajo za nepopolne vloge (45. člen ZPP). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je prvostopenjsko sodišče s takim postopanjem kršilo 2. člen Ustave RS ter določila Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in zakon(1). Prvostopenjsko sodišče je del tožbe zavrglo na podlagi določila petega odstavka 108. člena ZPP, ko je pred tem tožečo stranko s sklepom pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe, ji določilo rok ter jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če ne bo postopala v skladu s pozivom sodišča. 9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila vsebina sklepa s 4. 6. 2015, s katerim je sodišče tožečo stranko pozvalo na popravo tožbe, nerazumljiva ter je bila izdana v nasprotju z določbami 180. člena ZPP. Iz sklepa s 4. 6. 2015 izhaja, da je sodišče tožečo stranko pozvalo, naj postavi določen zahtevek, iz katerega bo razvidno, kaj zahteva, naj navede vrednost spornega predmeta za vsako točko zahtevka posebej ter naj obrazloži pravni interes za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003. Sodišče je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ničnost notarskega zapisa s 15. 4. 2003, ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta v tem delu. Iz 4. točke obrazložitve sklepa s 4. 6. 2015 izhaja, da tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, da je tožnik kot vrednost spora navedel znesek 100.000,00 EUR ter da iz navedene vrednosti spornega predmeta ni mogoče ugotoviti, ali se ta nanaša na celoten tožbeni zahtevek ali le na njegov del, zato je sodišče tožnika pozvalo, naj tožbo popravi tako, da navede vrednost spornega predmeta za vsako točko zahtevka posebej. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče pozvalo tožečo stranko na popravek tožbe s sklepom, v katerem je tožeči stranki na jasen, razumljiv in nedvoumen način pojasnilo, kako naj tožbo dopolni oziroma jo popravi.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Pritožnik v pritožbi ne opredeli konkretno, katera določila EKČP in zakona naj bi sodišče kršilo, ampak so njegova zatrjevanja o kršitvah posplošena.