Jedro

Presoja višine preživnine za otroke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletni hčerki E. in A. pa dodelilo v varstvo in vzgojo materi, tožnici, tožencu pa je naložilo, da mora za njiju plačevati preživnino in sicer za čas od 1.1.2004 do 31.5.2004, za čas od 1.12.2005 dalje pa v znesku 40.000 SIT za hčerko E. in v znesku 34.000 SIT za hčerko A. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo. Toženčevo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo proti odločitvi o višini dosojene preživnine, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Toženec je dokazal, da ima nizke dohodke, ki ne dovoljujejo preživnine, kakor je določena v izpodbijani sodbi. Starši so svoje otroke dolžni preživljati le po svojih močeh, torej glede na svoje premoženjske zmožnosti. Tako pa določena preživnina presega več kot polovico toženčeve plače, pri čemer tudi ni upoštevano, da hčerki prejemata otroški dodatek. Razne izvenšolske dejavnosti in obveznosti otrok si lahko privošči samo tisti, ki ima dovolj denarja.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Višina prispevka za preživljanje otrok se določi glede na potrebe otrok ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (129. člen ZZDR v zvezi s prvim odstavkom 123. člena tega zakona). Revizija ima torej prav, da je pri določitvi višine preživnine treba upoštevati denarne in druge premoženjske zmožnosti obeh staršev, da bi eden od njiju ne bil nesorazmerno obremenjen. Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek in premoženjske sposobnosti preživninskih zavezancev natančno opredelilo. Sodišče druge stopnje je sprejeto dokazno oceno povzelo z ugotovitvijo, da tožnica mesečno zasluži po 116.371,41 SIT (sedaj 485,60 EUR), toženec pa po uradnih podatkih o višini njegovih prejemkov povprečno 166.452,39 SIT (sedaj 654,59 EUR). Poleg navedenega (kar že samo po sebi kaže na boljše premoženjske sposobnosti toženca) pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi okoliščine, iz katerih izhaja sklep o očitnem toženčevem dodatnem zaslužku. Iz obsega toženčevega trošenja namreč izhaja, da ta na mesec potroši, več kot naj bi znašal znesek njegove povprečne mesečne plače po podatkih delodajalca. Končno pa na dobro premoženjsko stanje toženca kaže tudi okoliščina, da je solastnik dveh stanovanj. Zmožnosti toženca, da prispeva k preživljanju otrok, so torej precej boljše od tožničinih. Zato je prav, da krije večji del izdatkov za preživljanje otrok.

Otrokom je treba zagotoviti življenjske razmere, potrebne za njihov razvoj (102. in prvi odstavek 123. člena ZZZDR). Tu ne gre samo za pokrivanje najosnovnejših življenjskih potreb, temveč tudi za razne obšolske in druge dejavnosti otrok. Po odštetju otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica za preživljanje obeh hčera, znaša denarno breme, ki si ga morata deliti pravdni stranki pri kritju preživninskih potreb otrok za mladoletno E. 76.460 SIT (sedaj 319,06 EUR) in za mladoletno A. 69.460 SIT (sedaj 289,85 EUR). Glede na svoje premoženjske sposobnosti bo toženec brez nevarnosti za lastno preživetje lahko plačeval za hčer E. 40.000 SIT na mesec (sedaj 166,91 EUR) in za A. 34.000 SIT (sedaj 141,87 EUR).

Glede na izčrpne dejanske ugotovitve torej izpodbijani sodbi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava, zaradi česar je bilo treba revizijo po določbi 378. člena ZPP zavrniti.