Jedro

Na podlagi 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje ne more izvesti celotnega dokaznega postopka, če sodišče prve stopnje dokazov sploh ni izvajalo. Sodišče druge stopnje izvaja navedeno določbo ZDSS-1 na glavni obravnavi, kjer ponovi ali dopolni dokazni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva se vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za negmotno škodo v znesku 4,650.000,00 SIT. Predlog (tožba) je bil vložen dne 20.4.1991. Tožnik se je poškodoval pri delovni nesreči dne 8.8.1990 tako, da je z odra padel 8 m globoko. Sodišče je ugotovilo, da je po načelu objektivne odgovornosti prva tožena stranka odgovorna s 50 %, tožnik pa zaradi krivdnega ravnanja v prav tolikšnem deležu. Iz določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 0-80 je sodišče sklepalo, da druga tožena stranka ni odgovorna za škodo. Prva tožena stranka ni soglašala, da se kot dokaz uporabi mnenje dr. M.V., ki je bilo pridobljeno pred sodnim postopkom. Tožnik se ni odzval vabilu izvedenke dr. J.B., da bi prišel na osebni pregled. Zato sodišče o višini odškodnine ni moglo odločiti, ker tožnik višine škode ni dokazal. Ni bila tudi mogoča odločitev na podlagi določne 216. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju: ZPP), ker se tožnik ni udeležil osebnega pregleda.

Sodišče druge stopnje (v nadaljevanju: VDSSL) je ugodilo pritožbi tožeče stranke, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklep je utemeljilo z ugotovitvijo, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti dejansko stanje. Po 30. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) lahko sodišče druge stopnje popravi nepravilnosti v postopku in dopolni ali ponovi izvedene dokaze, ne more pa izvesti celotnega dokaznega postopka. To določbo je mogoče smotrno uporabiti le, če se ponovi ali na novo izvede le manjše število dokazov. Za "popravo nepravilnosti" v dokaznem postopku je v smislu prvega odstavka navedenega člena mogoče šteti le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje. Tožnik ni bil zaslišan o okoliščinah v zvezi z višino odškodnine. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da ugotovitev in odgovorov izvedenke dr. J.B. ni mogoče upoštevati kot podlago za odločitev o višini odškodnine. Sodišče prve stopnje je napačno ravnalo, ker je tožbeni zahtevek zavrnilo po pravilu o dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP, ker sploh ni izvedlo dokazov. Odločitev je zmotna tudi v zvezi z uporabo določbe 216. člena ZPP, ker zanjo niso bile izpolnjene predpostavke. Dokaznega postopka sodišče prve stopnje ni izvedlo, zato tega sodišča druge stopnje ne more popraviti. VDSSL je naročilo sodišču prve stopnje, da izvede dokaz z zaslišanjem izvedenke medicinske stroke, ki lahko mnenje izdela tudi brez osebnega pregleda tožnika in na osnovi medicinske dokumentacije, tudi izvedenskega mnenja, ki ga je tožnik predložil kot dokaz že v predlogu (tožbi). Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da druga tožena stranka ni odgovorna za škodo. Prva tožena stranka je objektivno odgovorna, po določbi tretjega odstavka 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89, v nadaljevanju: ZOR) pa je tožnik krivdno soodgovoren za nastalo škodo.

Zoper sklep VDSSL je prva tožena stranka vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajala je, da bi tudi VDSSL lahko izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca na glavni obravnavi na drugi stopnji. Sodišče druge stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo, kateri dokazi na sodišču prve stopnje niso bili izvedeni. Tožnik s tem, da ni prišel na osebni pregled k izvedenki, zavlačuje postopek. Sam mora dokazati, kakšna škoda mu je nastala. Če tega ne stori, je lahko to v dokaznem smislu v njegovo breme. Izvedenskega mnenja, ki je bilo pridobljeno pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot dokaz. Ne zadostuje tudi, da postavljeni izvedenec pogleda zdravstveno dokumentacijo in izvedensko mnenje zdravnika, ki je bilo izdelano pred postopkom.

Pritožba je utemeljena.

Doslej je sodišče prve stopnje (ne upoštevajoč sodbo, ki je obravnavana v tem pritožbenem postopku) odločilo dvakrat (sodba Pd 2/97 z dne 13.4.1999 in sodba Pd 177/2001 z dne 30.9.2003). Sodišče druge stopnje je obe navedeni sodbi razveljavilo. Ker je bila tožba vložena dne 20.4.1991, nesreča pa se je zgodila 8.8.1990, bi procesna skrbnost, pa tudi že samo določba 1. točke 358. člena ZPP (deloma pa tudi drugi odstavek 347. člena ZPP) narekovala sodišču druge stopnje, da opravi glavno obravnavo.

Za glavno obravnavo na VDSSL pa - glede na okoliščine primera v tej zadevi - predvsem napotuje tudi vsebina prvega odstavka 30. člena ZDSS-1. Ta določa, da zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnitvijo ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem prve stopnje.

To sodišče je stališče o smislu in vsebini te določbe že sprejelo v sklepu, opr. št. VIII Pri 4/2006 z dne 28. marca 2006. Bistvo in namen navedene določbe ZDSS-1 je zmanjšanje števila razveljavljenih sodb, pospešitev postopka, zmanjšanje stroškov postopka, izvajanje načela sojenja v razumnem roku, kar vse pomeni, da je v načelu prepovedana razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje mora, če je le mogoče, dopolniti dokazni postopek ali / in izvesti tudi dokaze, ki so bili predlagani, pa niso bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Dokaze lahko sodišče druge stopnje izvaja tudi po uradni dolžnosti (34. člen ZDSS-1).

Po mnenju tega sodišča VDSSL pri odločitvi v izpodbijanem sklepu navedenih načel ni (dovolj) upoštevalo.

Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka prva tožena stranka le omenja, vendar ga ne utemeljuje, to sodišče pa tudi ne ugotavlja, da bi bila podana katera od kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Zato je bistveno vprašanje, ali bi sodišče druge stopnje lahko popravilo pomanjkljivosti v sodbi sodišča prve stopnje z dopolnitvijo ali ponovitvijo izvedenih dokazov na glavni obravnavi.

Iz dokaznega postopka, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, izhaja, da je bil tožnik dvakrat zaslišan kot stranka (list št. 51 in 163 spisa), na glavni obravnavi dne 17.11.1998 je deloma opisal tudi svoje zdravstvene težave. Drugačna ugotovitev VDSSL v izpodbijanem sklepu zato ni točna. Pet prič je bilo zaslišanih v zvezi z vzroki nesreče, izvedenka dr. J.B. pa je na glavni obravnavi dne 17.5.2005 podala mnenje o tožnikovih poškodbah in posledicah nesreče (list št. 276 do 278 spisa). Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo temelj odškodninske odgovornosti, delež tožnika in prve tožene stranke za nastalo škodo, in tudi, da po njegovem mnenju druga tožena stranka za škodo ni odgovorna.

Dokazi na sodišču prve stopnje so torej bili izvedeni in zato VDSSL svojega sklepa ne more utemeljevati z nasprotnim in navesti, da bi moralo dokazni postopek izvesti v celoti. Sicer je po mnenju tega sodišča sprejemljivo stališče VDSSL, da ne more izvesti celotnega dokaznega postopka, če sodišče prve stopnje za odločitev bistvenih dokazov sploh ni izvedlo. V takšnem primeru so dani pogoji za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje.

ZDSS-1 v prvem odstavku 30. člena ne določa, katere dokaze in kakšno število dokazov lahko / mora izvesti VDSSL. Število izvedenih dokazov je odvisno od ugotovitve zadostne dokazne podlage za odločitev v določenem sporu. VDSSL mora ponoviti in / ali dopolniti dokazni postopek na tak način ter s takšnimi in tolikšnimi dokazi, da je, skupaj z dokazi izvedenimi na sodišču prve stopnje, podana zadostna in utemeljena dokazna podlaga za odločitev.

Ob upoštevanju načel o trditvenem in dokaznem bremenu (predvsem 7., 212. in 213. člen ZPP), ob odločanju na podlagi pravila o dokaznem bremenu (8. in 215. člen) in podrejeno o odločanju na podlagi prostega preudarka v odškodninskih sporih (216. člen ZPP), bi VDSSL, če bi opravilo glavno obravnavo, lahko odločilo po dopolnitvi in / ali ponovitvi dokaznega postopka.

Temelj odškodninske odgovornosti toženih strank in soodgovornosti (krivdi) tožnika je pravno vprašanje, o katerem je VDSSL dejansko že sprejelo stališče (4. in 5. stran obrazložitve izpodbijanega sklepa), sprejelo pa je tudi stališče o odgovornosti druge tožene stranke za škodo (obrazložitev prav tam). Tako bo treba odločiti le o višini tožbenega zahtevka iz posameznih naslovov na podlagi 200. člena ZOR. O tem je dokazna podlaga izpovedba tožnika zaslišanega kot stranke (če ga na zaslišanje ne bo, bo to presojati po določbi 215. člena ZPP), predvsem pa mnenje izvedenke medicinske stroke, ki lahko mnenje poda na podlagi zbranih listin.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je po obrazloženem na podlagi drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 v zvezi s 3. točko 365. člena v zvezi s 366. in 355. členom ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. VDSSL bo moralo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, opraviti glavno obravnavo, dopolniti dokazni postopek in nato odločiti.