Up-416/04 - 9

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1363/2002 z dne 1. 4. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Kopru št. Pd 225/2001 z dne 26. 8. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za plačilo 25.572, 00 SIT s pripadki, ki ga je pritožnik zahteval iz naslova premalo izplačanih plač. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper takšno odločitev. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje o zastaranju tožbenih terjatev.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo nižjega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Izpodbijanima sodnima odločbama očita, da temeljita na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično zmotno uporabljenem materialnem pravu. V zvezi s tem navaja, da sta sodišči napačno uporabili določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – v nadaljevanju ZOR) o zastaranju terjatev. Zatrjuje tudi, da izpodbijani odločitvi odstopata od sodne prakse, pri čemer se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi št. VIII Ips 110/2000. Zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave. Uveljavlja tudi kršitev 153. člena Ustave.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč, tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice, glede na višino spornega predmeta (razlika v plači v višini 25.572,00 SIT) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Ugoditev temu zahtevku namreč za pritožnika ne more biti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni. Vprašanja, ali sta sodišči pravilno ugotovili dejansko stanje in pravilno uporabili določbe ZOR o zastaranju terjatev niso takšna vprašanja. Kolikor pa ustavna pritožba zadeva ustavnopravno relevantne vidike (npr. odstop od sodne prakse), pa je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo. V zvezi z zatrjevano kršitvijo 153. člena Ustave velja pritožniku pojasniti, da tega očitka v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni. Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe pritožnika ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan