Jedro

Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v izvršilnem postopku. Tožena stranka je po vpogledu v predmetno izvršilno zadevo ugotovila, da je sodišče s sklepom izvršilni postopek ustavilo, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo in je navedeni sklep postal pravnomočen. To pa pomeni, da tožnikova prošnja v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki zastopanja tožnika v izvršilnem postopku opr. št. VL 66666/2013. V svoji obrazložitvi navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Po vpogledu v predmetni spis Okrajnega sodišča v Mariboru je ugotovila, da se je v zadevi na predlog upnika A. d.d. vodil izvršilni postopek zoper tožnika zaradi izterjave 394,78 EUR. Ugotovila je tudi, da je upnik umaknil predlog za izvršbo, zaradi česar je sodišče s sklepom z dne 10. 1. 2014 izvršilni postopek ustavilo in je navedeni sklep postal pravnomočen dne 25. 1. 2014. Glede na to, da je izvršilni postopek s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča ustavljen, je po oceni tožene stranke prošnja tožnika za dodelitev BPP v navedeni izvršilni zadevi nerazumna. Zato je bilo treba njegovo prošnjo zavrniti kot neutemeljeno.

Tožnik v tožbi navaja, da je A. nesporno dolžan 394,78 EUR. Zavarovalnica je sprožila izvršilni postopek in ga tudi ustavila, saj je plačilno nezmožen oziroma v postopku osebnega stečaja. Pri tem pa je zavarovalnica kršila Zakon o varovanju osebnih podatkov, saj je v dopisu stranki navedla varovan podatek, tj. da je (tožnik) v postopku osebnega stečaja. Z izbranim odvetnikom zavarovalnice ne želi tožiti za odškodnino, ampak doseči poravnavo. Sodišče je smiselno štelo, da predlaga odpravo izpodbijanega akta.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 24. člena ZBPP se pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Pri tem je pomembno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale. Za dodelitev BPP morajo torej biti izpolnjeni ne le finančni pogoj, ampak tudi objektivni (vsebinski) pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh.

Tožena stranka je to oceno opravila in ocenila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Po presoji sodišča je takšna ocena tožene stranke pravilna. Tožnik je v obravnavani zadevi zaprosil za dodelitev BPP za zastopanje v izvršilnem postopku. Tožena stranka je po vpogledu v predmetno izvršilno zadevo ugotovila, da je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 5. 1. 2014 izvršilni postopek ustavilo, ker je upnik umaknil predlog za izvršbo in je navedeni sklep postal pravnomočen dne 25. 1. 2014. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnikova prošnja v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožbena navedba, da je zavarovalnica v dopisu stranki navedla varovan podatek, za predmetni upravni spor ne more biti relevantna, ker to ni stvar tega postopka, ampak je lahko stvar kakšnega drugega postopka.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.