Jedro

Ob upoštevanju okoliščin, ki so izkazane z razpoložljivimi dokazi, makadamske poti, po kateri je vozil obdolženec v trenutku, ko ga je ustavila policijska patrulja, ni mogoče šteti za lokalno cesto in zato ni mogoče očitati obdolžencu, da je obravnavnega dne vozil po lokalni cesti v naselju Medlog in da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.

Izvedeni dokazi kažejo, da bi sicer lahko šlo za druge nekategorizirane površine, ki se uporabljajo za cestni promet, vendar je potrebno upoštevati, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je vozil po lokalni cesti v naselju M. in ne po drugi nekategorizirani površini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženega R. J., rojenega ... v ..., EMŠO ..., stalno stanujoč ..., po poklicu ključavničar, državljan Republike Slovenije že kaznovan za prekršek, z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki naj bi dne 10. 3. 2020 ob 17.38 uri vozil tovorni avtomobil znamke Opel, tip Vivaro, reg. št. ..., po lokalni cesti v naselju M., iz smeri C. v smeri proti L., pod vplivom alkohola nad zakonsko dovoljeno mejo, saj je imel v organizmu najmanj 0,70 mg alkohola v litru izdihanega zraka in s tem storil prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ustavi na podlagi 5. točke 136. člena Zakona o prekrških.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, saj naj bi 10. 3. 2020 ob 17.38 uri vozil tovorni avtomobil po lokalni cesti v naselju Medlog pod vplivom alkohola s koncentracijo najmanj 0,70 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Za storjeni prekršek mu je izreklo globo v višini 1.200,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, naložilo pa mu je tudi plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 240,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožujejo obdolženčevi zagovorniki, ki uveljavljajo vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) ter predlagajo, da se obdolženega oprosti odgovornosti za storjeni prekršek oziroma da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi obdolženec v zagovoru in svojih vlogah same vožnje pod vplivom alkohola ni zanikal, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, temveč je kot bistveno zatrjeval in dokazoval, da ni bil udeležen v cestnem prometu, ker se je nahajal na zasebnem zemljišču. Tudi v pritožbi zagovorniki kot bistveno sodišču prve stopnje očitajo, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo za dokazano, bil obdolženec udeležen v cestnem prometu, ker je zmotno ocenilo izvedene dokaze oz. zmotno presodilo, da zemljišče, po katerem je obdolženec vozil in na katerem sta ga policista obravnavala, predstavlja lokalno cesto.

5. Zagovorniki torej pritožbeno ne problematizirajo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec tega dne vozil po makadamski poti, ki poteka po zemljišču parc. št. 1333 k.o. ..., ki je v lasti M. in da je tudi bil ustavljen na tej parceli in da je do tega mesta pripeljal po parc. št. 1331 k. o. ... (iz smeri hangarjev na L.. To dejstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem poslujočih policistov R. B. in N. E. ter priče T. M. Slednji je potrdil navedbe v zagovoru, da je tistega dne imel z obdolžencem poslovni sestanek na letališču v zvezi z uporabo njegovega travnika, ter povedal, da je obdolžencu omogočil vožnjo parc. št. 1333 k. o. ..., ki jo je obdolženec v svoji vlogi označil kot poljsko pot, ki jo uporabljajo le lastniki kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo na letališču ... oziroma tudi člani A. za potrebe delovanja kluba.

6. Ker je pritožbeno izpodbijana le presoja sodišča glede statusa zemljišča, po katerem je obdolženec vozil in na katerem je bil tudi obravnavan, je pritožbeno sodišče na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZP-1 ponovilo posamezne izvedene dokaze in na seji prebralo (-) izpis podatkov Operativnokomunikacijskega centra z dne 10. 7. 2020 na list. št. 73, (-) dopis M. z dne 15. 7. 2020 na list. št. 75, (-) izpis podatkov o parc. št. 1333 k. o. ... pod prilogo B13 ter pogledalo (-) fotografije pod prilogo B15 spisa. Na podlagi izvedenih dokazov je pritožbeno sodišče ocenilo, da ni mogoče šteti za dokazano, da je obdolženec navedenega dne vozil po lokalni cesti v naselju Medlog oz. da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.

7. Iz izpisa podatkov Operativnokomunikacijskega centra z dne 10. 7. 2020 sicer res izhaja, da je neznani občan ob 17.12 uri klical na št. 113 in povedal, da na relaciji L.-M.-L. voznik kombija srebrne barve, reg. št. ..., vozi pod vplivom alkohola, nato pa je poklical ponovno ob 17.21 in povedal, da je voznik sedaj najverjetneje na L., v bližini gostilne P., vendar na podlagi vsebine tega dokaza ni mogoče šteti za dokazano, da je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu. Gre namreč za izjavo neznane osebe, ki tudi ni konkretizirala kje točno se je nahajalo vozilo, ki ga je vozil obdolženec. Kot edini razpoložljiv in zanesljiv dokaz o tem, kje je obdolženec vozil, je mogoče uporabiti izpovedbi policistke in policista, ki sta obdolženca neposredno zaznala med vožnjo z motornim vozilom. Tako se ni mogoče strinjati z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je sicer možno, da se je obdolženec tisti dan peljal tudi po travniku, kar pa še ne dokazuje, da ni bil udeležen v cestnem prometu, ker to izhaja iz vsebine prijave, ki je povzeta v izpisa podatkov OKC.

8. Nadalje je iz fotografij pod prilogo B15 in ortofoto posnetka GURS pod prilogo B13 razvidno, da po parcelni št. 1333 k.o. ..., ki je v lasti M. in po podatkih GURS po dejanski rabi predstavlja kmetijsko zemljišče brez trajnih nasadov, kot opozarjajo tudi zagovorniki v pritožbi, poteka makadamska pot, ki se nato nadaljuje na parc. št. 1331 in 1332/1 k. o. ..., ki so v lasti A. in služijo za dostop do hangarjev, ki se nahajajo za zapornico, vendar iz dopisa M. z dne 15. 7. 2020 (listna št. 75) izhaja, da „cesta“, ki poteka po parc. št. 1333 k.o. ..., ne predstavlja javne ceste, da ni kategorizirana ter da po prostorskem aktu na tem zemljišču ni ceste in tudi ni predvideno, da bi bila. Zlasti glede na slednji dokaz obrazložitev sodišča prve stopnje, da tudi če se je obdolženec peljal po poljski poti za hangarjem, se je nedvomno del poti peljal po makadamski cesti, ki je pod enakimi pogoji dostopna vsem in se uporablja za javni promet, sicer ga policista ne bi mogla ustaviti, saj naj bi bila tam zapornica, predstavlja zgolj hipotetično sklepanje, ki nima osnove v izvedenih dokazih.

9. Glede na dokaze, ki jih je pritožbeno sodišče ponovilo na svoji seji, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ob upoštevanju okoliščin, ki so izkazane z razpoložljivimi dokazi, makadamske poti, po kateri je vozil obdolženec v trenutku, ko ga je ustavila policijska patrulja, ni mogoče šteti za lokalno cesto in zato ni mogoče očitati obdolžencu, da je obravnavnega dne vozil po lokalni cesti v naselju M. in da je bil udeležen v javnem cestnem prometu.

10. Po mnenju pritožbenega sodišča izvedeni dokazi kažejo, da bi sicer lahko šlo za druge nekategorizirane površine, ki se uporabljajo za cestni promet, vendar je potrebno upoštevati, da se obdolžencu z obdolžilnim predlogom očita, da je vozil po lokalni cesti v naselju M. in ne po drugi nekategorizirani površini, ki je prosto dostopna in se uporablja za javni promet. Če bi pritožbeno sodišče spremenilo opis dejanja v izreku ali če bi izpodbijano sodbo razveljavilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s samo naravo nepremičnine, na kateri je bil ustavljen obdolženec, in bi bilo po dopolnitvi dokaznega postopka ugotovljeno, da gre za površino, ki je prosto dostopna in jo je mogoče opredeliti kot nekategorizirano cesto, na kateri bi sicer policija lahko izvajala pooblastila iz 13. člena ZPrCP, sodišče prve stopnje ne bi smelo spremeniti opisa, kot izhaja iz obdolžilnega predloga, saj bi s tem ravnalo v obdolženčevo škodo, kar je glede na deseti odstavek 163. člena ZP-1 nedopustno.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper obdolženca ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, glede stroškov postopka pa na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 odločilo, da le-ti bremenijo proračun.