13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 204/2003 z dne 20. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo revizijo pritožnika zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je bila potrjena sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju DSS) o zavrnitvi zahtevka na razveljavitev odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju pravice do invalidske pokojnine in zahtevka na priznanje pravice do nove odmere pokojnine z upoštevanjem plače za delo preko polnega delovnega časa od leta 1970 do 1979 v pokojninsko osnovo.

2.Zoper odločitev Vrhovnega sodišča pritožnik vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev pravice do enakega obravnavanja pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ki je hkrati tudi kršitev 22. člena Ustave. Navaja, da v postopku pred sodiščem ni bil deležen enakega obravnavanja, saj je DSS v zadevi opr. št. Ps 191/99 na podlagi enakega dejanskega stanja pritožnikovemu sodelavcu priznalo pravico do vštetja plačil, ki jih je prejel iz naslova nadurnega dela, v pokojninsko osnovo. S tem naj bi sodišča neenako obravnavala pritožnika in mu kršila pravico do enakosti pred zakonom, kar ima za posledico nižjo priznano pokojnino.

3.Pritožnik je dne 12. 11. 2004 Ustavnemu sodišču poslal dopolnitev ustavne pritožbe, ki pa je Ustavno sodišče zaradi prekluzivnega roka za vložitev ustavne pritožbe (prvi odstavek 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) ni upoštevalo.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Edina navedba, s katero pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo, je domnevno odstopanje od sodne prakse. Ta navedba bi bila lahko relevantna z vidika pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Iz te pravice namreč izhaja tudi zahteva, da sodišče ne sme brez razumne pravne obrazložitve odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ena drugačna sodna odločba namreč še ne predstavlja ustaljene sodne prakse, zato o kršitvi obravnavane ustavne pravice že iz tega razloga ni mogoče govoriti. Poleg tega je očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse mogoče utemeljevati le z drugačnimi odločitvami sodišč višje ali vsaj enake stopnje, ne pa z odločitvami sodišč nižje stopnje. Pritožnik bi zato moral izkazati, da je Vrhovno sodišče, ki je na zadnji stopnji odločilo o njegovi zadevi (ne pa DSS, ki je sodišče prve stopnje), v enakih primerih odločalo drugače.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan