Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
7. 4. 2014
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenke Peršuh, Loče, ki jo zastopa Mateja Končan Verstovšek, odvetnica v Celju, na seji 7. aprila 2014
sklenilo:
1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 8/99), kolikor kategorizira javno pot "Vrhloga-Šoštar" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 121, k. o. Vrhloga, se zavrže.
2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.
1.Pobudnica izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Vrhloga-Šoštar" v delu, ki naj bi potekal po zemljišču, katerega solastnica je. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12 – ZCes-1). Navaja, da Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Občina) niti z njo niti z njeno materjo, ki je solastnica zemljišča, ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti ji zemljišča ni odvzela v razlastitvenem postopku. Pobudnica naj bi za to, da po njenem zemljišču poteka javna pot, oziroma za nastanek škodljivih posledic, izvedela 19. 12. 2011, ko naj bi pri Oddelku za okolje in prostor Občine pridobila potrdilo o namenski rabi tega zemljišča.
2.Občina v odgovoru na pobudo meni, da je pobuda prepozna, saj naj bi jo pobudnica vložila dvanajst let po objavi Odloka o kategorizaciji, da je za nastanek škodljivih posledic izvedela šele 19. 12. 2011, pa naj ne bi izkazala, niti naj ne bi pojasnila, kakšne škodljive posledice naj bi ji nastale. Navaja, da je bila na zemljišču parc. št. 12/1, k. o. Vrhloga, še preden je bilo leta 1987 pripojeno k zemljišču, katerega solastnica je pobudnica, ustanovljena služnostna pravica uporabe poti zaradi dostopa do sosednje nepremičnine. Ker je Občina svojim občanom dolžna zagotavljati dostop do njihovih nepremičnin, naj bi bila kategorizacija te poti v javnem interesu.
3.Pobudnica v odgovoru na navedbe Občine navaja, da je za zatrjevano protiustavno stanje izvedela šele 19. 12. 2011, ko naj bi "za potrebe drugega pravnega posla pridobila informacijo o svojem zemljišču". Zaradi javne poti, ki naj bi potekala po zemljišču, katerega solastnica je, naj bi ji vsakodnevno nastajale škodljive posledice, saj naj zemljišča ne bi mogla uporabljati v celoti oziroma naj z njim ne bi mogla prosto razpolagati, javno pot naj bi bila dolžna vzdrževati in jo pozimi očistiti snega, primorana pa naj bi bila trpeti tudi škodo, ki jo z vožnjo po njenem zemljišču povzročajo sosedi in drugi uporabniki javne poti.
4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).
5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V teh primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev. Zakon zato dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve (tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012, Uradni list RS, št. 90/12).
6.Pobudnica, ki se sklicuje na subjektivni rok, bi zato morala dokazati, da je za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjuje, lahko izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v časovni okvir enega leta pred vložitvijo pobude. Javna pot "Vrhloga-Šoštar" je kategorizirana od uveljavitve Odloka o kategorizaciji, tj. od 18. 2. 1999. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnica z zatrjevanjem, da je za kategorizacijo javne poti izvedela šele 19. 12. 2011, ko je pri Oddelku za okolje in prostor Občine pridobila potrdilo o namenski rabi njenega zemljišča oziroma ko je "za potrebe drugega pravnega posla pridobila informacijo o svojem zemljišču", ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker njena pobuda ni vložena pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).
7.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.
8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič Predsednik