Jedro

V letu 1965 sklenjen pravni posel s pravno osebo, ki ni imela povezave z državno oblastjo, ni mogoče opredeliti z določbo 5. člena ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 83 vl. št. 1163 k.o... in gospodarskega poslopja, stoječega na tej parceli, vpisanega pri vl. št. 1178 k.o... Zahtevo za denacionalizacijo, ki se nanaša na vračilo parcele št. 1563/2 k.o..., pa je zavrglo. Pritožbo predlagateljev je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagatelja vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), storjenih pri odločanju sodišča na drugi stopnji. Predlagata razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prišlo je do napačne razlage določb 5. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Ni res, da sporne nepremičnine niso bile podržavljene, razlaga pa, da F. K. in V. K. nista bila predstavnika državnega organa in da pravne prednice predlagateljev nista prisilila k prepustitvi nepremičnine, pa je nedopustno ekstenzivna. Ni spora, da je V. K. prihajal na dom M. v času pred podpisom sporne pogodbe in da so ga ljudje še imeli za uslužbenca vrhniške občine in zato povezanega z oblastjo. Strah pred njim kot bivšim pripadnikom JLA in ugledno politično osebnostjo prejšnjega režima, je pri ljudeh ostal še po njegovi upokojitvi. Njegove grožnje, da bo pravni prednici predlagateljev vse odvzeto, kolikor nepremičnin ne bo prodala, so bile sprejete kot nekaj, kar se bo v resnici zgodilo. Ugled, politična pripadnost in aktivizem niso bile lastnosti, ki bi lahko izginile čez noč zaradi formalne upokojitve. Čeprav je sporna nepremičnina prešla v last Obrtnega centra L., je šlo v resnici za primer, ki je bil bistveno enak položaju podržavljenja. V tem pogledu so razlogi sklepa sodišča druge stopnje nedosledni in sami s seboj v nasprotju. Obrtni center je namreč ustanovil Okrajni ljudski odbor...

Nasprotne stranke na revizijo niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Določbo 5. člena ZDen je mogoče uporabiti tedaj, kadar je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Izpolnjeni morajo biti torej trije pogoji: premoženje mora preiti v državno last, pravni posel, po katerem je do tega prehoda prišlo, mora biti sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače, pri čemer pa je navedeno grožnjo, silo ali zvijačo storil državni organ ali predstavnik oblasti. Izpodbijana sodna odločba ugotavlja, da so izostali vsi trije elementi. Dne 15.2.1965 sklenjena kupoprodajna pogodba, katere predmet so nepremičnine, last pravne prednice predlagateljev, navaja kot kupca Obrtni center L., na katerega je po tej pogodbi premoženje tudi prešlo. Pri tej pogodbi ni šlo za primer podržavljenja (po dikciji 3. in 4. člena ZDen) oziroma prehoda premoženja v državno last (po dikciji 5. člena ZDen), kakor sta pravilno ocenili nižji sodišči: sodišče prve stopnje z ugotovitvijo, da obrtniki v Obrtnem centru L. takrat niso bili v povezavi z državno oblastjo in ne pod njenim vplivom; sodišče druge stopnje pa z oceno, da ni šlo za primer revolucionarnega podržavljenja. Ob tem ne drži revizijska trditev, da je v navedenem obsegu sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka z domnevnim zapisom, da je navedeno vprašanje kjub temu še odprto. Razlogi izpodbijanega sklepa so namreč dovolj jasni: navedeno vprašanje je bilo odprto v postopku pred sedanjo odločitvijo sodišča prve stopnje, vendar pa so novo ugotovljena dejstva potrdila, da ni šlo za primer revolucionarnega podržavljenja. Revizijske navedbe so torej v tem obsegu v popolnem nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa.

Sodišče druge stopnje je tudi izčrpno in jasno obrazložilo, zakaj niti F. K., niti V. K. pri sklepanju spornega pravnega posla ni mogoče šteti za predstavnika oblasti, niti ni mogoče utemeljeno trditi, da je bil na pravno prednico predlagateljev pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe izvajan pritisk. Res je, da dejanski centri oblastne moči v takratni politični ureditvi niso bili skoncentrirani v klasičnih državnih institucijah, zaradi česar je mogoče kot predstavnika oblasti šteti tudi osebo, ki je - čeprav ni bila formalni nosilec oblasti imela dejansko politično in oblastno moč, vendar pa dejanske ugotovitve niso omogočile sklepanja, da bi takšno dejansko moč bilo mogoče pripisati predstavniku obrtnega centra F. K., niti tedaj že upokojenemu političnemu aktivistu V. K.. F. K. je bil predstavnik Obrtnega centra, samostojnega gospodarskega subjekta, ki je na podlagi pravnega posla pridobil sporno nepremičnino. Glede V. K. so bile pravilno upoštevane okoliščine, da je sporni pravni posel bil sklenjen v letu 1965 in da je V. K., ki je sicer bil povojni aktivist, takrat bil že upokojen in da bi razlaga, da je predstavljal predstavnika oblasti bila "nedopustno razširjujoča". Ko je obenem v dopolnjenem dokaznem postopku izgubila utemeljenost tudi prvotna trditev, da bi šlo za grožnjo ali prisiljevanje, je brez pridržka mogoče sprejeti razlago, da pogoji za denacionalizacijo po določbi 5. člena ZDen niso podani.

Izpodbijani sodni odločbi tako ni mogoče očitati v reviziji zatrjevanih nepravilnosti, zaradi česar je bilo treba revizijo zavrniti (378. člen ZPP).