Jedro

Tožeča stranka je zoper toženca vložila tožbo za razvezo pogodbe o štipendiranju, sklenjeno med strankama za študij 1. letnika fakultete. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ob tem pa kot razlog za odločitev navedlo 113. člen OZ, ki določa, da mora stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker jo o zahtevi ni pravočasno obvestila. To določilo ne pomeni, da razveza pogodbe zaradi navedenega ni mogoča, pač pa OZ v tem členu določa le odškodninsko odgovornost stranke, ki navedenega ni storila, ne predstavlja pa predpostavke za utemeljenost razveze pogodbe. Pri tem je sankcija v primeru neobvestitve odškodninske narave, ne pa procesna predpostavka za vložitev tožbe. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek: da se pogodba o štipendiranju, sklenjena med tožečo stranko A. d. o. o., B., C. in toženo stranko D.D., B., C., dne 1. 10. 2012 razveže z dnem vložitve tožbe (I. točka) ter da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 692,35 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti dalje, pod izvršbo (II. točka).

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožeče stranke, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Odločitev glede zavrnitve tožbenega zahtevka je sodišče oprlo na določili 112. in 113. člena Obligacijskega zakonika, in sicer je presojalo, ali so podane zakonske predpostavke za razvezo pogodbe na podlagi spremenjenih okoliščin. Tožeča stranka navaja, da dokazno oceno predstavlja le del obrazložitve, zajet v točkah od 12 do 14, medtem ko del obrazložitve, zajet v točkah 9 do 11, predstavlja zgolj povzemanje izpovedb prič, ki ne morejo nadomeščati dokazne ocene. Sodišče je pri presoji (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka izhajalo (predvsem in samo) iz navedb tožeče stranke glede slabega finančnega stanja, pri čemer je bilo mnenja, da trditev tožeče stranke o slabih bilančnih podatkih ne predstavlja tako zelo spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale razvezo pogodbe. Tožeča stranka v tej zvezi izpostavlja, da kot razlog za razvezo pogodbe ni navedla zgolj okoliščin glede slabega finančnega poslovanja družbe, temveč je kot drugi razlog navedla, da toženec tožeči stranki ni predložil potrdila o vpisu v naslednje študijsko leto, zato posledično ni izkazal statusa študenta v študijskem letu 2013/2014, kot tretji razlog pa je navedla, da je toženec zoper njo vložil tožbo zaradi motenja posesti, s katero pa ni uspel, saj je bil zahtevek pravnomočno zavrnjen. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljutomeru, opr. št. P 59/2013 z dne 6. 12. 2013, o zavrnitvi zahtevka je jasno razvidno, da je toženec (tam tožnik) o zahtevku terjal od tožeče stranke (tam tožene) odstranitev čistilne naprave, katera pa je vitalnega pomena za nemoteno delovanje tožeče stranke. Vsi trije razlogi skupaj so privedli do okoliščin, zaradi katerih se ne da več doseči namena pogodbe o štipendiranju, pogodba ne ustreza več pričakovanjem tožeče stranke. Sodišče se do teh razlogov ni opredelilo, zato ni razlogov o odločilnih dejstvih, v sled česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. V zvezi z likvidnostnimi težavami tožeče stranke je zmotno stališče sodišča, da tožeča stranka ni pojasnila vsebine bilančnih podatkov. Sodišče je neargumentirano navedlo, da ne gre prezreti dejstva, da je tožeča stranka tudi v tem času opravljala različna izplačila. Stališče sodišča, da ni izpolnjena predpostavka po drugem odstavku 112. člena OZ, ker bi morala tožeča stranka v sami pogodbi predvideti, kako in kaj bo s pogodbo v primeru spremenjenih okoliščin, je zmotno. Če pogodbeni stranki v pogodbi česa ne definirata, veljajo zakonska določila. Tožeča stranka ob podpisu pogodbe ni mogla pričakovati, da bo toženec zoper njo vložil tožbo, s katero bo od nje zahteval odstranitev čistilne naprave. Napačno je stališče sodišča, da je toženec ravnal v skladu z določilom četrtega odstavka 112. člena OZ, ker je podal poravnalno ponudbo. Drži, da je toženec podal poravnalno ponudbo, vendar pa tožeča stranka opozarja, da poravnalna ponudba ne predstavlja pravične spremembe pogodbenih pogojev. Takšna poravnalna ponudba ne more pomeniti pravične spremembe pogodbenih pogojev. Tožena stranka je terjala plačilo štipendij za celotno obdobje, v okviru katerega bi (redno) študirala - slednjo ob dejstvu, da se je v 1. letnik vpisala v študijskem letu 2012/2013, in ob splošno znanem dejstvu, da znaša (bolonjski) dodiplomski študij na F. fakulteti v E. 3 leta, z možnostjo koriščenja absolventskega staža. Poravnalna ponudba z izplačili do konca marca 2016 bi tako pomenila, da bi tožeča stranka toženi stranki plačevala štipendijo ves čas dodiplomskega študija, torej se pogodbeni pogoji sploh ne bi spremenili. Toženec ni torej v ničemer popustil, temveč je vztrajal pri obstoječih pogodbenih pogojih. Napačno je stališče sodišča, da četudi bi bile izpolnjene predpostavke iz 112. člena OZ, tožeča stranka očitno ni ravnala v skladu z določilom 113. člena OZ in je zato potrebno zahtevek za razvezo pogodbe zavrniti. Dolžnost obvestitve nasprotne stranke ni predpostavka za utemeljenost razveze pogodbe, temveč je sankcija v primeru neobvestitve odškodninske narave - torej stranka, ki druge ni obvestila o nameri zahtevati razvezo pogodbe, odgovarja odškodninsko, ne pomeni pa izostanek obvestitve, da razveza iz tega razloga ni mogoča. Tožeča stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se pogodba o štipendiranju med tožečo stranko in toženo stranko razveže z dnem vložitve tožbe, pri čemer je sodišče izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožeča in tožena stranka ter zaslišalo toženca D.D. ter predlagani priči G.G. in H.H. Ostale dokazne predloge je po oceni sodišča pravilno kot neutemeljene zavrnilo, saj bi s tem nastali višji dodatni stroški. Stranki sta sklenili pogodbo o štipendiranju dne 1. 10. 2012 in sicer za študij 1. letnika F. v E., pri čemer naj bi toženec prejemal štipendijo v znesku 440,00 EUR. Tožeča stranka je svojo obveznost izpolnjevala le do meseca junija 2013, pri čemer je takratni direktor I.I. izdal 11. 7. 2013 sklep, da se na podlagi bančnih podatkov na dan 31. 5. 2013 začasno prekine izplačevanje štipendije tožencu. Toženec je tožeči stranki poslal dopis in zahteval izpolnitev obveznosti, pri čemer je naknadno tožeči stranki poslal dopis z dne 23. 12. 2013, s katerim tožečo stranko obvešča, da je svoje zapadle terjatve iz naslova štipendiranja prenesel na podjetje J. d. o. o. 6. V nadaljevanju je tožeča stranka zoper toženca vložila tožbo za razvezo pogodbe o štipendiranju. Sodišče je po izvedenih dokazih ugotovilo, da razlogi za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po določilih 112. člena Obligacijskega zakonika ne obstajajo. Prvi odstavek 112. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadalj. - OZ) določa, da če obstajajo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju neupravičeno ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Drugi odstavek 112. člena OZ pa določa, da razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati, ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma če bi njihove posledice lahko odklonila. Ob navedenem četrti odstavek 112. člena OZ določa, da se pogodba ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

7. Pritožba utemeljeno navaja, da je tožeča stranka podala tožbo zaradi spremenjenih okoliščin iz treh razlogov in sicer iz razloga glede slabega finančnega stanja, iz razloga, ker toženec tožeči stranki tudi ni predložil potrdila o vpisu za naslednje študijsko leto. Pritožba utemeljeno navaja, da toženec nasprotnega ni dokazal, niti med postopkom ni predložil potrdila o vpisu, zato posledično tudi ni izkazal statusa študenta v študijskem letu 2013/2014. Kot tretji razlog pa je tožeča stranka navedla, da je toženec zoper njo, skupaj z mamo H.H., vložil tožbo zaradi motenja posesti v zvezi s katero se je pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru vodil pravdni postopek pod opr. št. P 59/2013, pri čemer je sodišče dne 6. 12. 2013 po opravljeni glavni obravnavi izdalo sklep, s katerim je tožbeni zahtevek za ugotovitev motenja posesti v celoti zavrnilo, tožencu in njegovi materi pa naložilo v plačilo pravdne stroške nasprotne stranke. Sodišče je kot razlog za svojo odločitev navedlo kot relevantno tudi določilo 113. člena OZ, ki določa, da stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker jo o zahtevi ni pravočasno obvestila. Navedeno določilo torej ne pomeni, kot to meni sodišče, da razveza pogodbe zaradi navedenega ni mogoča, pač pa OZ v tem členu le določa odškodninsko odgovornost stranke, ki navedenega ni storila, ne predstavlja pa predpostavke za utemeljenost razveze pogodbe. Pri tem je sankcija v primeru neobvestitve odškodninske narave, ne pa procesna predpostavka za vložitev tožbe.

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati vse tri razloge, ki jih uveljavlja tožeča stranka v tožbi in se pri tem opredeliti, ali so bistveni za razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in pri tem upoštevati tudi poravnalno ponudbo, ki jo je podal toženec. Ob navedenem je pomembno, da sodišče razišče, ali se še da doseči namen pogodbe o štipendiranju in če le-ta ustreza vsebini in pričakovanjem tožeče stranke, tako da jo je mogoče še ohraniti.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.