Jedro

Izvedenka je v svojem mnenju, napravljenem na podlagi pregleda pridržane osebe in zdravstvene dokumentacije, vključno s heteroanamnestičnimi podatki, dala mnenje, da gre za psihotično motnjo, verjetno shizofrenega kroga, ki se kaže v porušeni realitetni kontroli, prisotne so nanašalne in preganjalne blodnje, do katerih je pacient nekritičen, blodnje so po klinični oceni že delno kronificirane in sistemizirane, pridržani izraža tudi fenomene vplivanja (sosedje naj bi vplivali na medije, zaradi česar ne more dobiti službe). Zlasti je okrnjena sposobnost presoje in ocene tveganj, do svojih težav pa pacient nima uvida, predvsem pa je prepričan v realnost svojih blodnjavih doživljanj in ne dopušča možnosti, da bi to lahko bila posledica bolezni.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v postopku po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) odločilo, da se A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in da se imenovana oseba zadrži na zdravljenju na zaprtem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike, najdlje do vključno 2. 9. 2024.

2.Zoper sklep se pritožujeta pridržana oseba in najbližja oseba - mati B. A.

3.A. A. v pritožbi med drugim navaja, da so mu omejili svobodo gibanja, čeprav ni ogrožal svojega življenja ali življenja ali zdravja drugih. Zdravljenje bi lahko potekalo na odprtem oddelku. Nesorazmerno in pretirano so uporabili silo nad njim, kršene so bile njegove pravice in varstvo osebnosti ter dostojanstva. Opisuje dogodek 29. 7. 2024, ko se je skregal z materjo. Govoril je z odvetnikom, ki ga je seznanil, naj podpiše soglasje, vendar mu obrazca niso dali na mizo. Dvakrat se je zglasil na urgenci v C. in dvakrat na D. v spremstvu matere, vse to se je dogajalo v času COVID-a, vendar ga uradno niso seznanili z diagnozo. Materi so v času COVID-a povedali, da je avtist, ker je zelo malo govoril. Prepričan je, da mu bo domače okolje pomagalo pri počutju. Materi se je tudi opravičil za storjeno krivico. Diagnostiko bo moral opraviti, odzval se bo na preiskave.

4.Mati pridržane osebe v pritožbi med drugim navaja, da želi in pričakuje, da se sin čimprej vrne v domače okolje, kjer lahko živita v sožitju in si večinoma med seboj pomagata.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.ZDZdr v 39. členu določa pogoje za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve. Pogoji so trije in morajo biti izpolnjeni kumulativno: 1) da oseba ogroža svoje ali tuje življenje ali zdravje ali povzroča hudo premoženjsko škodo; 2) da je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) da navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopek izpeljalo korektno in skrbno, saj je poleg zaslišanja pridržane osebe in pridobitve izvedenskega mnenja zbralo tudi podatke iz medicinske dokumentacije in od Policijske postaje E., na podlagi tako izpeljanega dokaznega postopka sprejetih ugotovitev pa pritožbi konkretizirano niti ne izpodbijata.

8.Tako je med drugim sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pridržani na naroku v psihiatrični bolnišnici izpovedal, da mu različni sosedje želijo škodovati, obrekovanje se širi tudi preko slovenskih medijev, zato ni mogel dobiti službe; v ozadju prispevka o urgentnem helikopterskem centru v F. je slišal priimek soseda in svoj priimek, ko so o tem govorili. Slišal je tudi, da naj bi mu sosedje hoteli odrezati nogo, pri čemer ni siguren, ali je šlo zanj ali za koga drugega. Izpovedal je nadalje, da sta z mamo imela družinski prepir; ni res, da bi mami zvil roko, jo je pa močno prijel.

9.Na podlagi poizvedb na policiji (list. 14 do 15 spisa) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je mati pridržane osebe in pritožnica - B. A. na policijo večkrat prijavila psihično in fizično nasilje s strani sina A. A., nasilje nad materjo je prijavila tudi anonimna oseba. Sam A. A. je vložil več prijav na policijo, med drugim, da naj bi ga znane osebe blatile in žalile v okolici, da mu prisluškujejo na GSM in mu občasno blokirajo njegovo mobilno številko. Sosed G. G. je A. A. prijavil, da snema njega, njegovo družino in otroke, ki so bili zaradi tega prestrašeni in so prišli domov objokani.

10.Mati pridržane osebe in sedanja pritožnica je v heteroanamnezi zdravstvenemu osebju psihiatrične klinike dne 30. 7. 2024 (kopija povzetka pacientovega zdravstvenega kartona z dne 31. 7. 2024 v prilogi spisa) med drugim povedala, da ji je pred enim letim A. A. zvil roko, polival jo je z vodo, grozil ji je, da ji bo nekaj naredil, zato je prestrašena in se boji, da ji bo spet kaj naredil. Bil je že dvakrat pregledan v urgentnih ambulantah in dvakrat na D., vendar niso opravili diagnostike, on pa ni hotel ničesar povedati.

11.Izvedenka je v svojem mnenju, napravljenem na podlagi pregleda pridržane osebe in zdravstvene dokumentacije, vključno s heteroanamnestičnimi podatki, dala mnenje, da gre za psihotično motnjo, verjetno shizofrenega kroga, ki se kaže v porušeni realitetni kontroli, prisotne so nanašalne in preganjalne blodnje, do katerih je pacient nekritičen, blodnje so po klinični oceni že delno kronificirane in sistemizirane, pridržani izraža tudi fenomene vplivanja (sosedje naj bi vplivali na medije, zaradi česar ne more dobiti službe). Zlasti je okrnjena sposobnost presoje in ocene tveganj, do svojih težav pa pacient nima uvida, predvsem pa je prepričan v realnost svojih blodnjavih doživljanj in ne dopušča možnosti, da bi to lahko bila posledica bolezni.

12.Izvedenka je na podlagi teh ugotovitev zaključila, da je po eni strani hudo ogroženo zdravje pridržane osebe, saj se nezdravljena duševna bolezen le še slabša, kronificira in povzroča nepovratne trajne možganske spremembe, ki vodijo v dodatni kognitivni upad in invalidizacijo. Po drugi strani pa je nujno opraviti diagnostiko, saj bi lahko tovrstna psihotična stanja povzročali tudi na primer tumor ali vnetje osrednjega živčevja, poleg tega pridržana oseba pod vplivom bolezenskih simptomov ogroža življenje in hudo ogroža zdravje drugih, saj je mami že zvijal roko, agresija pa bi se lahko stopnjevala tudi do hujših telesnih poškodb.

13.Nadalje je izvedenka zaključila, da je nujno hospitalno zdravljenje pod posebnim nadzorom, saj zaradi popolnega pomanjkanja uvida v svoje bolezensko stanje zdravljenje na odprtem oddelku ali ambulantno ne bi bilo uspešno.

14.Pritožbi konkretizirano sploh ne izpodbijata vseh teh strokovnih ugotovitev, ki so podkrepljene z medicinsko dokumentacijo in posredno tudi z ugotovitvami policije, ki posredno kažejo na nanašalne in blodnjave ideje (na primer o tem, da mu sosedje prisluškujejo na telefon in občasno blokirajo njegovo številko), pa tudi na ogroženost matere (ki je sama večkrat prijavila sinovo nasilje, to nasilje pa je prijavila tudi anonimna oseba - za katero je policija pozneje ugotovila, da je materina sestra).

15.Smiselno uveljavljanje kršitve pravice do izjave (ko pritožnik A. A. navaja, da mu niso omogočili podpisati nekakšnega soglasja ali izjave) niso podane, saj je iz sklepa in zapisnika o naroku na kraju samem razvidno, da je sodišče prve stopnje izpeljalo postopek v skladu z določbami ZDZdr, pritožnik pa tudi v pritožbi potrdi (kar je sicer razvidno tudi iz zapisnika), da se je imel možnost posvetovati z odvetnikom, ki je bil navzoč tudi pri podajanju izvedenskega mnenja in nanj ni imel pripomb (glej zapisnik z dne 31. 7. 2004 na list. št. 8).

16.Navedbe o pretirani uporabi sile so pavšalne in z ničemer izkazane, saj iz spisa ni razvidno, da bi bili (poleg privedbe v psihiatrično bolnišnico in namestitve na zaprti oddelek) zoper pritožnika uporabljeni kakršnikoli drugi prisilni ukrepi.

17.Razlog za odločitev sodišča ni zgolj dogodek 29. 7. 2024, ki ga pritožnik obširno opisuje, temveč vse zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje o poprejšnjem ogrožanju matere pridržane osebe, o preganjalnih blodnjah do sosedov ter zaključki izvedenke, ki jih je napravila na podlagi pregleda pridržane osebe in njegove medicinske dokumentacije.

18.Sodišče prve stopnje je po skrbno izvedenem in dokumentiranem dokaznem postopku ugotovilo in ustrezno obrazložilo obstoj vseh pogojev po 39. členu ZDZdr za pridržanje osebe ne oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v strokovno argumentirane zaključke sodišča prve stopnje, ki jih pritožbi vsebinsko niti ne napadata, temveč pridržana oseba A. A. le pavšalno zatrjuje, da se bo podvrgel diagnostiki (kar je v nasprotju z ugotovitvijo medicinske dokumentacije, da na oddelku odklanja zdravila, odvzem krvi in vso diagnostiko). Prav tako pritožnik ne more uspeti s pavšalnimi navedbami, da ne ogroža nikogar; slednje so tudi v logičnem nasprotju s pritožbeno navedbo, da se je materi že opravičil za storjeno krivico (če naj ne bi pritožnik ničesar storil proti materi, ni jasno, za kaj bi se moral opravičevati).

19.Prav tako sodišče ne sprejema pritožbenih navedb najbližje osebe - matere, saj so v očitnem nasprotju z njenimi poprejšnjimi izjavami, ki jih je podala tako medicinskim delavcem kot policiji o sinovem ogrožanju, tega nasprotja pa pritožba matere niti ne skuša pojasniti.

20.Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in tudi ustrezno dokazno podprta ter argumentirana. Ker niso utemeljene niti pritožbene navedbe niti niso podani razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.